Dojenčki spreminjajo nas in naša življenja ter naše partnerske odnose, a vse te spremembe bi morale iti v smeri povezovanja in krepitve družinskih odnosov, ne pa ločevanja in oddaljevnja drug od drugega.

 

Zakaj starši spijo ločeno?

Peščica staršev zatrjuje, da je ločeno spanje bolj udobno ali da tako spijo zaradi smrčanja, največkrat pa se pari ločijo zaradi otrok, in to zato, ker mama spi z otroki, oče pa je sam. Veliko je tudi staršev, ki sicer spijo skupaj, a so med njimi otroci, v isti postelji.

 

Ločitev se včasih začne že med nosečnostjo, največkrat pa, ko pride otrok, saj je po mnenju staršev tako lažje. Dojenček ima kolike, se ponoči doji, se zbuja in res je lažje, ko je dojenček zraven mamice, kje je pa očka? In ko pride trenutek, da se mama in oče vrneta drug k drugemu, je s časom vse težje.

 

Otroci so zlezli v najino posteljo - in kaj pa najino partnerstvo?

Vsaka družina ima svoj cikel in razvojne krize, ko jih premagamo, postanemo zrelejši in pripravljeni na faze, ki prihajajo. 

Ko pride na svet dojenček, se rodita mama in oče, torej iz partnerskega odnosa tvorimo starševski par, ki skupaj in v zavezništvu skrbi za otroke ter vpliva na njihovo rast in razvoj. Sostarševstvo je naloga, ki od nas zahteva prilagajanje, odzivanje na nove naloge in izzive, medsebojno sodelovanje in povezovanje.

 

Z dojenčkom in otroki se je lepo crkljati in spati, a enako pomembno je ohraniti intimnost in partnerski odnos. Starši, ki spijo ločeno, pravijo, da to ne vpliva na njihov zakon, vprašanje pa je, koliko se tega dejansko zavedamo, ko se vse bolj oddaljujemo.

 

Za otroke je pomembno tudi partnerstvo

V družini je pomembno, da obstaja jasna meja med podsistemi staršev in otrok. Meje so porušene, komunikacija postane zmedena, partnerski sistem oslabi, ko se ustvarijo zavezništva med dvema članoma iz različnih podsistemov – na primer mama in otrok na eni strani ter oče sam ali z drugim otrokom.

 

Ko sklepamo zavezništvo z otroki, pozabljamo, da je za njih pravzaprav pomembno naše zadovoljstvo, ki z njimi nima nobene zveze. Otroci želijo imeti zadovoljne in srečne starše, saj se od nas učijo, kaj življenje v resnici je. Prav tako želijo zgraditi svoj sistem, ki nima nobene zveze z nami. S posnemanjem nas staršev ponesejo v svet paket slik, ki smo jih skupaj ustvarili v družini. Marsičesa se lahko naučijo drugje, največ pa se o partnerstvu naučijo tako, da nas opazujejo.

 

Mogoče to nima nobene zveze s tem, kje kdo spi, a če bi družino opazovali s strani, kjer sta mama in otrok v eni postelji, oče pa v drugi sobi ali celo v drugem nadstropju hiše, ne moremo mimo vprašanja,če je v takšnem odnosu res vse v najlepšem redu. Kako se ob tem počutita partnerja? Je to res dobro za vse nas?

 

Otroke postavljamo pred vse

Morda se zakon res lahko ohrani tudi s spanjem v ločenih posteljah, morda pa je to v resnici začetek oddaljevanja, ki se na koncu konča z ločitvijo. Ali smo morda preveč pozornosti namenili otrokom in starševstvo postavili pred svoje potrebe in zanemarili ostale vloge, ki jih imamo v življenju? S tem tudi za otroke nismo naredili nič dobrega.

 

Ogromno število ločitev morda ni povezano s tem, kdo kje spi, ampak je morda povezano s tem, da so naši otroci postali pomembnejši od nas samih, naših potreb, želja, ljubezni, partnerstva ... s tem da se ne vprašamo, kje bomo, ko bodo otroci začeli živeti ločeno življenje.

 

Zato je v resnici zelo pomembno ohraniti partnerski odnos, kajti ko bodo otroci nekega dne zapustili družino in če nam bo uspelo rešiti zakon, bova spet MIDVA, skupaj, drug z drugim in šele takrat se bomo zares zavedali, kaj nam je uspelo zgraditi.

VIR: Bebac.com