V prvih tednih nosečnosti večino žensk preseneti statistika: ena od treh nosečnosti se spontano konča v prvem trimesečju. Obakrat, ko sem bila noseča, sem prve tri mesece obsedeno štela dneve do ultrazvoka v dvanajstem tednu, prepričana, da bo radiolog odkril prostor, kjer bi moral biti otrok. Poleg tega imam več prijateljev, ki so preživeli travmo zaporednih spontanih splavov in si ves čas postavljajo isto vprašanje: ali bi lahko to nekako preprečili? Glede na nedavna odkritja o vzrokih splava je odgovor skoraj nedvoumno "ne".

"Dvomim, da lahko tek, seks, kozarec vina ali sir iz nepasteriziranega mleka ogrozijo zarodek, ki mu je namenjeno preživeti," pravi Lesley Regan, strokovnjakinja za večkratne spontane splave na Imperial College London.

Glavni vzrok spontanih splavov pri ljudeh je oploditev jajčeca z nenormalnim številom kromosomov, kar imenujemo aneuploidija. In ti zarodki lahko rastejo nekaj časa, vendar se običajno nehajo razvijati na samem začetku nosečnosti in potem pride do spontanega splava (pogosto še preden ženska ugotovi, da je noseča). Za razliko od drugih sesalcev se zdi, da je to pri ljudeh precej pogosta težava, čeprav nihče ne razume, zakaj. Pri ženskah, starih od trideset do petintrideset let, ima aneuploidijo skoraj 60 odstotkov jajčec, pri štiridesetih pa ta odstotek naraste na celo 90. "Po petintridesetem se stopnja spontanih splavov dramatično poveča in plodnost upade, zato je veliko, veliko nosečnosti prekinjenih," pravi Lezlie Regan.

 

PREBERITE TUDI: Kako je biti mama po treh splavih

 

Poleg tega, da nam pomaga razložiti, zakaj se toliko nosečnosti konča slabo, ta razlaga razkriva, zakaj pogosto potrebujemo veliko časa, da zanosimo – še posebej, ko se staramo. Tudi mladi, zdravi pari, ki v dneh okoli ovulacije pridno imajo več spolnih odnosov, se morajo včasih truditi več mesecev. To še vedno ne pomeni, da ženska ni nikoli zanosila, temveč da je izgubila veliko število zarodkov, še preden je s testom nosečnosti ugotovila njihovo prisotnost.

 

Nekateri najpogosteje citirani statistični podatki o pogostosti spontanih splavov do dvanajstega tedna so zmedeni, ker so zelo odvisni od tega, kdaj ste naredili test nosečnosti. Načeloma je ocena "ena od treh". Zdi se, da so v tej študiji poskušali ugotoviti nosečnost čim prej (in preden jo lahko zazna večina komercialno dostopnih testov). Tako je bilo ugotovljeno, da se 22 odstotkov nosečnosti konča, še preden se ugotovi s preprostim testom nosečnosti, skupno 31 odstotkov pa do 12. tedna. Z drugimi besedami, ta podatek bi lahko bil pomemben za navadno žensko, ki je ugotovila, da je noseča s testom, kupljenim v lekarni, saj dejstvo, da je njena nosečnost že toliko napredovala, da jo je mogoče odkriti z domačim testom, pomeni, da se je tveganje za spontani splav znatno zmanjšalo.

 

PREBERITE TUDI: Ženska s trombofilijo se lahko sooča z zmanjšano možnostjo zanositve

 

Nekoliko natančnejše razmerje bi bilo "ena proti pet", kar je ocena britanskega Royal College of Obstetricians and Gynaecologists. Ti podatki vključujejo ženske, ki so opravile test nosečnosti in prejele pozitiven rezultat. In čeprav bo tudi ta ocena pri večini parov povzročala tesnobo, ne gre pozabiti, da se nanaša na splošno populacijo in ne na posamezne primere, pri nekaterih ženskah pa je tveganje za spontani splav preprosto večje kot pri drugih. Dejavniki, ki povečujejo tveganje, so starost nosečnice in obstoj prejšnjih spontanih splavov ter nekatera zdravstvena stanja, kot so sladkorna bolezen ali bolezni ščitnice.

 

Pred več kot dvajsetimi leti je Lezlie Regan anketirala različne skupine žensk, da bi ugotovila njihovo tveganje za spontani splav. Ženska je takoj, ko je posumila na nosečnost, prišla k njej na ultrazvočni pregled, ki so ga do dvanajstega tedna ponavljali vsakih petnajst dni. Spontani splav je imelo skupno 12 odstotkov žensk, vendar tistih, pri katerih je bila to prva nosečnost, medtem ko je pri ženskah, ki so v prejšnji nosečnosti rodile zdravega otroka, tveganje dejansko znašalo 5 odstotkov – in pri ženskah, ki so rodile več zdravih dojenčkov ob donošenju se tveganje zmanjša na 4 odstotke.

 

V drugih skupinah žensk je bilo tveganje za spontani splav večje. Pri tistih, ki so imele spontani splav pred to nosečnostjo, je bilo tveganje 19-odstotno, pri tistih, ki so imele več spontanih splavov, pa je bila verjetnost, da se tokrat ponovi, 25-odstotna (seveda je to še vedno pomenilo, da je 75 odstotkov teh žensk rodilo zdrave otroke).

 

PREBERITE TUDI: Globoke rane izgube nosečnosti 

 

Na podlagi vsega povedanega je mogoče narediti dokaj jasen sklep. Če ste noseči prvič ali ste imeli predhodne nosečnosti, ki so potekale dobro in nimate nobenih simptomov, ki bi kazali na splav (kot je bolečina ali krvavitev), je veliko večja verjetnost, da boste donosili do konca, kot da boste imeli spontani splav. Z napredovanjem nosečnosti se verjetnost splava zmanjšuje.

 

Vir: Ringeraja.rs