Novi starši se hitro navadijo na dejstvo, da ima vsak nekaj za povedati o dojenčku – od neškodljivih komentarjev (poglej ta buckasta lička!) do manj prijetnih (ali ni malo prevelik za svojo starost?).

 

Buckasti dojenčki so nekaj povsem običajnega

Popolnoma normalno je, da so dojenčki ali majhni otroci nekoliko buckasti na določenih delih telesa, zlasti na ličkih. Poleg prikupnega videza imajo buckasta ali okrogla lička pomembno vlogo pri tem, kako se dojenček hrani in raste. Kljub temu pa so nekateri starši lahko občutljivi, če njihovega dojenčka označite za "buckastega".

Preberite, zakaj so buckasta lička normalen in zdrav pojav pri dojenčkih ter zakaj starši v večini primerov ne bi smeli skrbeti.

 

Zakaj imajo dojenčki buckasta lička?

Dojenčki običajno podvojijo svojo porodno težo v prvih šestih mesecih življenja in jo do prvega leta celo potrojijo. Prehrana z visokim deležem maščob je ključnega pomena za majhne otroke, saj jim omogoča hitro pridobivanje teže. Maščobe so pomemben vir energije za zdrav razvoj in rast, pri čemer se otroška maščoba kopiči pod kožo v obliki "buckastih" ličk, rokic in nožic.

Buckasta lička so sestavljena iz maščobe in mišic. Močne obrazne mišice pomagajo dojenčkom pri hranjenju, ne glede na to, ali so dojeni ali hranjeni po steklenički. Ponavljajoči se sesalni gibi med hranjenjem krepijo mišice in poskrbijo, da so lička videti polnejša in okrogla.

Poleg tega dojenčki v prvem letu življenja potrebujejo prehrano, bogato z maščobami, saj njihovi možgani hitro rastejo in se intenzivno razvijajo. Majhno dojenčkovo telo potrebuje maščobe tudi za absorpcijo v maščobi topnih vitaminov, proizvodnjo hormonov in shranjevanje energije za kasnejšo uporabo. Ko dojenček začne kobacati, plaziti in hoditi, bo s povečano gibljivostjo začel izgubljati svojo "buckasto" postavo.

 

So dojeni dojenčki bolj buckasti?

Dojeni dojenčki lahko v prvih nekaj mesecih hitreje pridobivajo na teži kot dojenčki, hranjeni z adaptiranim mlekom. Vendar se ta razlika običajno izenači okoli 9. do 12. meseca starosti. Maščoba na ličkih igra vlogo pri dojenju in hranjenju po steklenički, saj pomaga pri pravilnem položaju jezika med sesanjem. Kljub temu pa tudi dojenčki, hranjeni z adaptiranim mlekom, lahko hitro pridobivajo na teži. Vsak dojenček je edinstven, zato vsi nimajo buckastih ličk.

 

Zakaj nas tako privlačijo?

Ni skrivnost, da večina ljudi obožuje ljubka, mehka dojenčkova lička. To je celo znanstveno dokazano! Študija iz leta 2016 je pokazala, da skrb za otroka temelji na čustvenem odzivu, imenovanem negovalna ljubezen. Ta se aktivira ob dojenčkovi nemoči in prikupnosti. Ko starš vidi dojenčka, ki ni sposoben poskrbeti zase, ga instinktivno in fiziološko vodi želja, da bi poskrbel zanj.

Buckasta lička, rokice in nožice, ki jih tako radi nežno stiskamo, prispevajo k mehkobi dojenčkov in jih naredijo še prikupnejše. Prav zato buckasta lička niso le pomembna za zdravje dojenčka, temveč delujejo tudi kot mehanizem preživetja. Dojenčki imajo sposobnost pritegniti pozornost staršev z vsemi čutili, kar je ključno za njihov zdrav razvoj. Poleg tega okrogla lička in nasmeh sprožajo pozitivne čustvene odzive pri odraslih, kar povečuje verjetnost, da bodo dojenčka zaščitili in zanj skrbeli.

 

Ali so buckasta lička kdaj razlog za skrb?

Na splošno velja, da so buckasti dojenčki zdravi, pravijo zdravniki. Slabe prehranjevalne navade in pomanjkanje gibanja, ki sta glavna dejavnika pri epidemiji debelosti pri otrocih in odraslih, pri dojenčkih še nimata večjega vpliva.

 

Znaki, na katere moramo biti pozorni

Čeprav zdravniki staršem svetujejo, naj ne paničarijo, jih hkrati spodbujajo, naj bodo pozorni na določene znake. Če imajo starši prekomerno telesno težo, obstaja večje tveganje, da bo tudi njihov otrok imel težave s prekomerno težo. Prav tako lahko večje povečanje telesne teže matere med nosečnostjo vpliva na večjo težo otroka ob rojstvu in v prvem letu življenja.

Genetika ima pri tem sicer svojo vlogo, vendar je način življenja pogosto pomembnejši dejavnik pri razvoju debelosti. Pomembno je, da se zavedamo, da otroci opazujejo svoje starše in se od njih učijo o prehranjevanju, gibanju in zdravih navadah.