Ko sem bil majhen, mi je mama rekla, naj pozimi ne grem ven brez kape. Nisem je poslušal, zato imam danes kronično vnetje sinusov.

V osnovni šoli me je rotila, naj naredim nalogo pravočasno. In bil sem aktivist. Ne glede na to, koliko ta navada stane.

V srednji šoli mi je govorila, naj ne pridem pozno s treninga. Nisem je poslušal, zato sem bil prvi dve uri naslednji dan vedno zaspan.

Na univerzi me je rotila, naj enega ne padem. Dva letnika sta mi spodletela.

Malo kasneje me je učila, da je najboljša hrana tista, ki je pridelana na naši parceli. Nisem ji verjel, zato danes jem španski stročji fižol tretjega razreda iz supermarketa – in to za ogromno denarja.

PREBERITE TUDI: Materinstvo: Normalno je, da delamo napake

Ko sem odšel študirat, je želela, da se nekega dne vrnem. Tukaj sem še danes, po 31 letih, v tuji državi.

Učila me je, da je družina najpomembnejša in da se moram poročiti in imeti otroke. Res sem se poročil - a s službo, zato me trpinčijo, kot da imam najbolj neodgovorne otroke na svetu.

Mama ni imela fakultete, je pa znala iz enega dinarja narediti deset dinarjev, vse moje otroštvo. Gledam te svoje šefe v podjetju, tako da mislim, da če bi ti hodil v šolo z mojo mamo, bi nam bilo zdaj veliko bolje.

Mama tudi ni hodila na kuharske tečaje. Je pa vseeno svetovni prvak za te vpijoče kuharje, ki me uspejo pustiti lačnega vsakič, ko zapustim njihovo restavracijo.

PREBERITE TUDI: Ali me sploh kdo spoštuje?

Zdaj mame ni več. Vedno sem jo ljubil in spoštoval iz dna srca. In zakaj je do sedaj nisem nikoli poslušal, mi ni jasno.

Čeprav je vse to vedela ona – moja čudovita mama.

Lep pozdrav vsem, še posebej mamicam po svetu.

Zapis: Goran Vuk, Kopenhagen

Vir: Ringeraja.rs