Kaj sploh so afte, zakaj nastanejo in kako otroku pomagati, smo se pogovarjali z doc. dr. Natašo Marčun Varda iz UKC Maribor.

Kaj so afte, zakaj do njih pride in kako hitro minejo?

Afte so zelo boleči mehurčki na ustni sluznici, ki se v poteku bolezni spremenijo v manjše ali večje razjede in v glavnem minejo v enem do dveh tednih tudi brez posebnega zdravljenja. Pri hujših oblikah se lahko pojavijo tudi povišana telesna temperatura, slabo počutje in povečane vratne bezgavke. Pred nastankom včasih bolniki navajajo pekoč občutek na sluznici. Afte se pojavljajo v vseh starostnih obdobjih, tudi pri otrocih. Vzroki za njihov nastanek so številni, velikokrat tudi nepopolnoma pojasnjeni. Večinoma se pojavljajo na notranji strani lic in ustnic, na jeziku, pa tudi na ustnem dnu in na nebu. Pri otrocih so lahko vzrok virusne okužbe, zlasti z virusi herpes in coxackie.

 

Kakšni so simptomi, kadar gre za okužbo s herpesom?

Primarna okužba z virusom herpes simplexa se kaže z gripi podobnimi simptomi in znaki - vročino, utrujenostjo, razdražljivostjo in nespečnostjo. V ustni votlini je na začetku vidna rdeča, otečena in na poškodbo zelo občutljiva sluznica dlesni. Nato se pojavijo otočki malih mehurčkov (vezikul), ki postanejo rumenkasti, nato počijo in se združijo v boleče razjede. Lahko jih spremljajo povišana telesna temperatura, glavobol in povečane bezgavke na vratu. Bolezen mine v dveh tednih brez brazgotinjenja. Potrebna je skrb za preprečitev prenosa okužbe na oči.

 

Kako pa prepoznamo afte, ki jih povzročajo virusi coxackie?

Herpangino povzročajo virusi coxackie skupine A. Bolezen se kaže kot rdečina sluznice z vezikulami na tonzilah in mehkem nebu. Pojavlja se pri otrocih, starih tri do deset let. Bolezen je nalezljiva, inkubacija je štiri dni. Lahko jo spremljajo povišana telesna temperatura, vneto žrelo in bolečine pri požiranju. V ustih nastanejo majhni sivi mehurčki, ki tvorijo razjede. Zdravljenje je simptomatsko. Spremembe večinoma izzvenijo v nekaj dneh.

 

Kakšna je povezava z boleznijo rok, stopal in ust?

Bolezen rok, stopal in ust povzročajo virusi coxackie skupine A in B. Večinoma se pojavlja pri otrocih pod petim letom starosti. Bolezen se kaže s povišano telesno temperaturo, mehurčki na nebu, jeziku in sluznici lic, spremembe pa so vidne tudi po koži rok in stopal, včasih tudi v predelu spolovila in glutealnega predela. Ustne spremembe, ki se začnejo kot mehurčki, počijo, nato nastanejo razjede. Če bolezen povzroča enterovirus 71, jo lahko spremlja tudi simptomatika centralnega živčnega sistema. Zdravljenje je podporno in v nekaj dneh težave minejo brez večjih zapletov.

 

Lahko afte nastanejo tudi iz kakšnih drugih razlogov?

Poleg virusov so za afte pri otrocih lahko krivi tudi drugi razlogi. Možne so travmatske spremembe, ki jih lahko povzročajo mehanični, kemični in toplotni sprožilci, večinoma na robovih jezika, ustnic, neba in lic. Afte lahko nastanejo že ob majhnih ugrizih ali poškodbah sluznice. Okvare sluznice pospešujejo tudi pomanjkanje železa, folne kisline in vitaminov. Pomembni naj bi bili tudi genetski dejavniki, tako da je možno tudi družinsko pojavljanje aft oz. ponavljanje sprememb pri posameznikih. Kot dejavnik nastanka se omenja tudi bakterija Helicobacter pylori, omenjajo pa tudi pomen neustrezne prehrane, stresa in alergične reakcije na prehranske alergene. Zelo redko so vzrok aft resne bolezni, kot so sistemski lupus eritematosus, Behcetova bolezen, kronična vnetna črevesna bolezen ali histoplazmoza. Spremembe se lahko pojavljajo tudi pri bolnikih z oslabelo imunostjo, zlasti pri tistih z zmanjšanim številom nevtrofilnih levkocitov.

V zadnjem času se vse več govori o sindromu PFAPA, v sklopu katerega se pojavlja tudi aftozni stomatitis. Za sindrom so poleg tega značilna ponavljajoča vročinska stanja, vnetje žrela in povečane bezgavke na vratu. Večinoma se pojavlja pri otrocih pred petim letom starosti in se spontano izboljša po štirih do osmih letih. Vzrok ni popolnoma jasen, bolniki pa dobro odgovorijo na en odmerek kortikosteroidov.

Aftozne spremembe lahko povzročajo tudi nekatera zdravila. Patofiziologija ponavljajočih aftoznih razjed ostaja nekompletno pojasnjena. Izgleda, da gre za aktivacijo celično posredovanega imunskega sistema. Klinično gre za boleče, dobro omejene ulcerozne spremembe z belkasto nekrotično bazo in rdečino okoli osrednjega dela. Diagnozo večinoma postavimo na osnovi anamneze in kliničnega pregleda, redko so potrebne krvne preiskave, mikrobiološke preiskave ali celo biopsija.

 

Kako afte zdravimo?

Cilj zdravljenja je omiliti lokalne simptome, zlasti bolečino. Poleg tega želimo skrajšati trajanje bolezni in preprečiti ponovitev bolezni. Za zdravljenje večinoma uporabljamo pripravke z lokalno anestetičnim in antiseptičnim delovanjem, kar izboljša predvsem lokalno simptomatiko. Pri otrocih svetujemo večkrat dnevno čiščenje sprememb z raztopino anestezina v glicerolu. Možno je izpiranje ustne sluznice z izvlečki zdravilnih rastlin, vendar njihov učinek ni znanstveno dokazan.

Priporočamo izogibanje pekočim, začinjenim, vročim in hladnim jedem. Svetujemo uživanje mehkejše hrane in zadosten tekočinski vnos. Proti zvišani telesni temperaturi in bolečini predpišemo enega od analgoantipiretikov, na primer paracetamol. Možna so tudi druga lokalna zdravila v različnih oblikah. V preventivne namene svetujemo uživanje zdrave uravnotežene hrane, dobro ustno higieno in previdnost pri čiščenju zob. Zelo redko, v primeru hudih in ponavljajočih sprememb, pride v poštev sistemsko imunomodulatorno zdravljenje pod nadzorom specialista.

 

Če imate vprašanje za doc. dr. Natašo Marčun Varda ji ga lahko zastavite tukaj.