Tako radi primerjamo čase in tako hitro se zgodi, da pametno pristavim »včasih pa …«. Res je včasih je bilo včasih in danes je danes. Dejstvo je, da smo ljudje v večini narejeni tako, da so pretekle stvari zapisane v naših možganih veliko lepše, kot so se nam morda zdele v danem trenutku. Naj spomnim le na zadnje sekunde odmora na dan spraševanje, čakanje mame, ki je šla na govorile ure, težo korakov, ko je bilo treba pokazati podpis v beležki … Živimo tudi še taki, ki smo uspešno končali šolo brez interneta, smo pozvonili na vrata sosedov in vprašali, če se gre sosed lahko z nami igrat ... in seveda se ne spomnimo kako mučno je bilo v knjižnico in kako se zadnji dan ob 10h zvečer ni dalo rešiti sveta …

Skratka, ne prvim, da bi morali imeti grenke in žalostne spomine, pravim le, da bi morali malenkost bolj kritično pogledati na situacijo. Zakaj sem v otroštvu pogledala eno risanko na dan? Ne, nista kriva moja stroga starša in ne, ni se bilo potrebno prepirati, tudi posebej ubogljiva nisem bila, enostavno jih več ni bilo na televizijskem programu, po risanki so bila poročila in otroci smo šli spat. Prav tako se ne spomnim težav z izbiro pametnih telefonov/ur/naprav in kdaj jih lahko uporabljamo, niso obstajale. Nikjer na cesti ni bilo nikogar, ki bi med vožnjo telefoniral, kaj šele bil aktiven na socialnih omrežjih … Smo bili toliko boljši? Ne! Živeli smo v drugačnih časih.

 

PREBERITE TUDI: Resnična zgodba: Izgorelost - nevidni sovražnik

 

Boljše ali slabše? Drugače. Danes si ne moremo predstavljati, da enostavno nismo dosegljivi, da ne vemo kdo nas je klical, če nas ni doma. Da pošta pride v roku treh dni in da poleg naslova potrebuješ poštno številko in znamko. Da je sadje sezonsko in da bomo čez zimo lačni, če ne pripravimo ozimnice in da je risanka, ki smo jo zamudili, zamujena.

Dejstvo je, da ne moremo primerjati in da vsakič, ko začutimo potrebo po pametnem »včasih …« pomislimo, da bo tudi trenutek zdaj postal e še en tako ali drugače obarvan spomin iz preteklosti in si bomo marsikaj olajšali.

 

Dragi starši, zmorete!

Vzgojiteljica Miriam

 

---

Miriam Kalan navdušuje delo z ljudmi, še posebej z najmlajšimi. Po duši naravoslovka, ki je matematiko in fiziko zamenjala za predšolsko vzgojo. Učiteljica plavanja, animatorka in strastna potapljačica, z veseljem barva platna in obraze. Radovednost jo vodi do različnih formalnih in neformalnih znanj, ki jih z veseljem tudi deli.

Z vami diplomirana vzgojiteljica, ki poleg vseh ostalih izkušenj in interakcij, že vrsto let "hodi v vrtec" in temu pravi poslanstvo. Hkrati pa ohranja jezikavo trmoglavko, ki jo žene, da bi vsak zakaj imel svoj zato.

 

 

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.