V Sloveniji ženske odidejo od doma pri 27-ih letih, medtem ko moški šele pri 29-ih, so pokazali aktualni podatki Eurostata. Gre za fenomen, ki je značilen za celotno regijo srednje in vzhodne Evrope - kar šest od desetih mladih, starih od 18 do 34 let, živi v skupnem gospodinjstvu s starši.

Eden izmed vzrokov je zagotovo stanovanjski problem, s katerim se soočajo tudi mladi iz držav zahodne Evrope, ki pa svoje družinske domove zapuščajo veliko prej. Ali starši srednje in vzhodnje Evrope vzgajamo mamine sinčke in očijeve princeske? 

 

Kot v hotelu

Bilo bi krivično do današnjih mladih, če bi sodobno gospodarsko situacijo primerjali s situacijo njihovih staršev, ko je bilo realno lažje tako dobiti varno zaposlitev kot poskrbeti za lastno gospodinjstvo. Pa vendar je med sodobnimi starši zaslediti vse več primerov, ko se odrasli otroci ne osamosvojijo le zato, ker jim ni treba. Ker jim starši tudi po končani srednji šoli ali celo fakulteti nudijo vso udobje doma oz. že skorajda hotela, ne da bi od odraslih in za delo sposobnih otrok karkoli pričakovali v zameno.

Velika razlika je med 27-letnikom, ki ne kaže prav nobenega zanimanja ne za zaposlitev ne za odhod od doma v lastno gospodinjstvo, in 25-letnikom, ki redno pošilja prošnje za zaposlitev in obiskuje razgovore za delo, a zaradi svojega profila težko uspe in v veliki želji po samostojnem življenju sprejme začasno zaposlitev. Zakaj nekatere otroke vleče od doma, medtem ko se drugim nikamor ne mudi?

"Sam bom!"

Tako kot je za dvoletnika, ki se začne osamosvajati od mame, značilno, da želi vse postoriti sam, tudi tisto, kar še ne zmore, je za čustveno zrelega najstnika oz. odraslega otroka značilno, da si (za)želi živeti sam brez staršev. Ko torej ta želja umanjka, se moramo starši vprašati, kaj smo storili narobe, da otroku nismo dali dovolj priložnosti, da bi lahko dozorel in zahrepenel po samostojnem življenju.

"Ubijanje" samostojnosti se v resnici začne že zelo zgodaj - ko mame, ki želimo imeti vse pod kontrolo in popolno izpeljano, otroku ne dopustimo, da bi sam pobrisal polito mleko, saj bo sam "naredil samo še večjo packarijo". Ali ko očetje svojo princesko nesejo vsakič, ko potoži, da jo bolijo noge. Ali otroku ne pustimo, da bi si sam zapel jopico, ker ga nismo pripravljeni "tako dolgo" čakati.

Otrok se tako že od majhnih nog navadi, da mama in oče namesto njega opravita vse težje naloge. Pa tudi vse neprijetne in nadležne. Zakaj bi se torej kot odrasel mučil s službo, finančnimi skrbmi, kuhanjem, čiščenjem in pranjem perila, če lahko vse to elegentno prepusti staršem? Tako kot je to počel doslej.

 

Nov hišni red

Če ste torej ugotovili, da ste vzgojili maminega sinčka ali očkovo princesko, še vedno ni prepozno za rešitev. Najprej je pomembno, da sebi in otroku priznate, da ste zamočili vi kot starši in za nastalo situacijo ne krivite odraslega otroka, "ki se obnaša, kot da živi v hotelu". Toda sedaj, ko ste spoznali, da takšna situcija ne koristi ne otroku ne vam, ste se odločili za nov hišni red oz. "da bodo odslej stvari pri naši hiši drugačne".

Popolnoma razumljivo in pošteno je, če odraslemu otroku poveste, da od delovno sposobnega odraslega človeka, ki živi v skupnem gospodinjstvu z vami, pričakujete da sam skrbi za svojo prehrano, čistočo in perilo oz. si vsa ta opravila deli z vami. Ter da vsak mesec prispeva svoj delež za skupne stroške. Da ste mu seveda pripravljeni pomagati v tem vmesnem času, ko išče zaposlitev in rešitev za lasten dom, toda ne v nedogled. Mati ptica svoje ptičke, ko se naučijo leteti in skrbeti zase, izrine iz gnezda, če sami ne želijo odleteti.

Zato se iskreno vprašajte: Vas to, da vaš otrok še vedno živi z vami, bremeni ali z veseljem skrbite za še enega odraslega človeka? Ko boste poznali svoj odgovor, boste tudi lažje izpeljali za vas pravo rešitev.