V novembru, mesecu ozaveščanja o pljučnem raku, je Društvo onkoloških bolnikov Slovenije (DOBS) v sodelovanju s strokovnjaki in podporniki sprožilo iniciativo z naslovom ''Kjer je dim, je tudi pljučni rak''. Cilj je povečati ozaveščanje o dejstvu, da kajenje povzroča eno od najpogostejših oblik raka, ki vsako leto prizadene kar 1600 Slovencev ter opozoriti na njene zgodnje simptome.

Pljučni rak je tretji najpogostejši rak v Sloveniji in tudi vzrok za ogromno smrti. Vsako leto v Sloveniji zaradi njega namreč umre približno 1200 ljudi. Kajenje pa je glavni povzročitelj pljučnega raka, saj se ocenjuje, da kar 80-85 % primerov bolezni izhaja iz dolgotrajne izpostavljenosti kajenju.

 

Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena

Žal polovica vseh bolnikov s pljučnim rakom za svojo diagnozo izve prepozno, šele ko je bolezen že v napredovalni fazi. Simptomi v začetnih fazah bolezni pogosto niso očitni, prav zato je ozaveščanje o teh ključnega pomena. Bolečine v prsnem košu, kašelj, (hitra) utrujenost, krvav izpljunek ali ponavljajoča se pljučnica so lahko znaki, na katere morajo biti še posebej pozorni. Simptomi pljučnega raka so nespecifični, saj se pojavljajo tudi pri drugih boleznih. Prav zato pri tem igra ključno vlogo ozaveščanje, saj lahko zgodnje odkrivanje bolezni bistveno izboljša možnosti za preživetje. Če je pljučni rak odkrit v zgodnji fazi, so možnosti za ozdravitev več kot 60 % večje. Ko pa bolezen napreduje in preide rak v metastazo, pa se možnosti za ozdravitev znižajo na manj kot 5 %.

 

Kajenje – tihi morilec

Doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije, je izpostavila povezavo med kajenjem in pljučnim rakom. »Kajenje glavni dejavnik tveganja za pljučnega raka. Pljučni rak je ena najpogostejših oblik raka, ki ogroža naše zdravje, a ne prizadene le kadilcev,« je poudarila večkrat.

Strupene snovi v zraku (radon, azbest), delo v onesnaženem okolju (gradbeništvo, kemična in kovinska industrija), pa tudi genetski vplivi prav tako lahko sprožijo bolezen, ki se razvija tiho in dolgo časa ostane neopažena.

S pojavom množičnega kajenja med ženskami v zadnjih desetletjih je prišlo tudi do povečanja incidence pljučnega raka pri ženskah, katerih število obolelih se vsako leto povečuje za kar 6 %. Poleg tega je pomembno opozoriti tudi na pasivno kajenje, ki prav tako povečuje tveganje za pljučnega raka za približno 20 %.

 

 

Diagnoza in zdravljenje

Pri sumu na pljučnega raka vas bo zdravnik napotil k pulmologu, ki se ukvarja z diagnostiko ob sumu na pljučni rak. Ta vas bo napotil na dodatne slikovne preiskave (CT slikanje prsnega koša, trebuha in glave), za potrditev diagnoze bo odvzel košček malignega tkiva (z invazivno metodo, bronhoskopijo, ali z drugimi metodami, v kolikor bo to mogoče), napotil vas bo še na druge dodatne preiskave (laboratorijske preiskave, ter glede na potrebe scintigrafijo okostja, PET-CT ali MRglave).

Pri diagnozi pljučnega raka v zgodnjem stadiju je bolezen možno uspešno zdraviti. Zdravljenje pljučnega raka lahko poteka z operacijo, obsevanjem, ali sistemsko terapijo. Za najboljše rezultate zdravljenja je največkrat potrebna kombinacija več načinov zdravljenja – v zadnjih letih je pri zdravljenju tako metastatskega raka kot operabilnega raka zelo pomembna imunoonkologija.

Zelo pomembno je tudi podporno in simptomatsko zdravljenje, s katerim se vzdržuje dobra psihofizična kondicija (sprehodi, vadba, zdrav življenjski slog), lajša bolečina (protibolečinska zdravila) ter nudi psihosocialna podpora.

Pri pljučnem raku so ponovitve pogoste, zato je priporočljivo izvajati redne kontrole. Bolezen se lahko ponovi lokalno (v pljučih) ali pa se pojavijo oddaljeni zasevki (npr. v kosteh, možganih). V takih primerih je treba zdravljenje ponoviti oz. prilagoditi glede na nov pojav bolezni.

 

Zgodbe oseb, ki so prebolele raka in moč skupnosti

Izredno pomembno je ozaveščanje o tveganjih, a obenem tudi pomoč ljudem, ki se že soočajo s to hudo boleznijo. Eno izmed ključnih sporočil Društva onkoloških bolnikov Slovenije je, da bolniki z diagnozo preprosto morajo imeti podporo skupnosti. Mnogi, kot je tudi član društva, ki je pri 59. letih prebolel pljučnega raka, priznavajo, da je psihološka podpora ključna za prebroditev najtežjih trenutkov. Po preboleli bolezni je začel živeti bolj zdravo, se vključil v športne aktivnosti in postal del DOBS, kjer je našel motivacijo in tolažbo v skupnosti, ki se spopada z enakimi težavami.

Povprečna starost ob diagnozi je sicer 67 let, vsako leto v Sloveniji diagnosticirajo kar 1600 novih bolnikov, polovica njih za diagnozo izve, žal, prepozno.

 

Preprečimo nastanek bolezni

Doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. radioterapije in onkologije, še poudarja, da je preventiva najboljši ukrep proti pljučnemu raku. ''Prvi korak je, da se izognemo kajenju. Če kadimo, najprej prenehajmo s tem,'' svetuje zdravnica. Zdravljenje pljučnega raka je danes možno, vendar le v zgodnjih fazah bolezni. Prepoznavanje simptomov in pravočasna diagnoza sta ključni za večje možnosti preživetja.

Prav tako je pomembno da skrbimo za zdrav življenjski slog. Zdrava prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, ter redna telesna aktivnost še dodatno ščitita naša pljuča.

 

Pljučni rak je bolezen, ki jo je mogoče preprečiti, če poskrbimo za svoje zdravje in se odločimo za zdravo življenje brez kajenja. Ozaveščanje je ključno – ne le novembra, ampak skozi vse leto. S podporo društva, zdravnikov in skupnosti je mogoče prebroditi tudi najtemnejše trenutke, ob tem pa ne pozabiti na pomembnost preventivnih ukrepov in zgodnjega odkrivanja bolezni.