Vročina, višja od 38.5°C, je najpogostejši vzrok krčev v otroški dobi. Okoli 3-4% otrok ima vsaj enkrat v življenju vročinske krče, ki pa so večinoma benigni (z izjemo napada samega, ki je zelo podoben epileptičnemu in pri starših vzbudi strah, da ima otrok življenje ogrožajoče stanje in da bo vsak hip umrl). Pojavljajo se med 6. mesecem in 5. letom starosti, z vrhom med 18. in 22. mesecem, pogosteje pri fantkih. V kategorijo vročinskih krčev ne štejemo tistih, ki jih povzročijo okužbe centralnega živčnega sistem (meningitis, encefalitis).

 

Dejavniki, ki povečajo nevarnost za nastanek vročinskih krčev so družinska obremenjenost (sorodnik v prvem ali drugem kolenu, ki je imel vročinske krče), podaljšano bivanje v bolnišnici ob rojstvu, počasnejši razvoj in obiskovaje vrtca. Obiskovanje vrtca se šteje kot dejavnik tveganja zaradi pogostejših okužb, ki jih imajo ti otroci. Če ima otrok 2 neodvisna dejavnika tveganja je verjetnost za vročinske krče 30%.

 

Vročinske krče razdelimo na enostavne in kompleksne. Enostavni trajajo manj kot 15 minut in se ne ponovijo v naslednjih 24 urah. Kadar pa napad traja več kot 15 minut in se ponovi v istem dnevu ali v poteku iste bolezni, jih uvrščamo med kompleksne.

 

Pri nastanku vročinskih krčev so pomembni 3 dejavniki: nezreli možgani, povišana telesna temperatura in genetska nagnjenost k vročinskim krčem.

 

Kadar temperatura nenadoma poraste, so lahko vročinski krči prvi jasen znak bolezni. Napad se pogosto začne z izgubo zavesti, nato se glava upogne nazaj, začnejo se krči celega telesa ali pa trzajo samo roke in noge. Dihanje je oteženo, na ustih se lahko pojavi pena, koža je bleda in lahko postane modrikasta, oči se lahko obrnejo nazaj. Napad se po nekaj minutah konča, krči prenehajo, otroku se povrne zavest, barva kože se normalizira. Takoj po napadu je lahko otrok še zmeden in ne prepozna okolice.

 

V večini primerov bo napad izzvenel preden bo otrok prispel do zdravnika. Pogosto mora otrok, pri katerem se pojavijo takšni krči, v bolnišnico na opazovanje in/ali preiskave. Zdravnik nato izključi okužbo centralnega živčnega sistema in zdravi samo vzrok povišane temperature. Na splošno velja, da okužba živčnega sistema ni zelo verjetna, če se otroku kmalu povrne normalno zdravstveno stanje.

 

Ob samem napadu je otroka potrebno položiti v bočni položaj in poskrbeti za proste dihalne poti. V primeru, da napad ne preneha sam v 5 minutah je potrebna aplikacija antikonvulzivov (sredstev proti krčem) in sicer damo rektalno svečke Stesolid (vsebujejo zdravilno učinkovino diazepam), ki so v obliki 5 mg pripravka za otroke lažje od 13 kg in v obliki 10 mg za ostale. Za starejše otroke, da se izognemo rektalni aplikaciji, se daje midazolam ( Dormicum® ), ki ga starši otroku razpršijo v usta ali pod jezik 10 mg.

 

Otroci z enim napadom vročinskih krčev nimajo večjih zdravstvenih problemov kot njihovi vrstniki, ki vročinskih krčev niso imeli.

 

Ponavljajoči se vročinski krči se pojavijo v približno 30%. Dejavniki tveganja, ki povečajo nevarnost ponovitve vročinskih krčev so:

 

1.Starost (mlajši kot je otrok ob prvem napadu, večja je verjetnost ponovitve),

 

2.krči pri drugih družinskih članih (v prvem ali drugem kolenu),

 

3.trajanje bolezni (krajše trajanje bolezni pri prvem napadu, poveča verjetnost ponovitve),

 

4.temperatura ob prvem napadu (nižja kot je temperatura ob napadu, večja je verjetnost ponovitve krčev).

 

To ali je bil prvi napad enostaven ali kompleksen, ne vpliva na verjetnost ponovitve. Otroci, ki so imeli prvi napad pred prvim letom starosti imajo 50% verjetnost, da se jim bo ponovil.

 

Kadar kombiniramo vse 4 dejavnike se lahko okvirno napove verjetnost ponovitve in sicer več kot je prisotnih dejavnikov tveganja večja je verjetnost ponovitve vročinskih krčev.

 

Samo 2-4% otrok z vročinskimi krči kasneje oboli za epilepsijo. Dejavniki tveganja za kasnejšo epilepsijo so nenormalni nevrološki izvid ali razvoj pred pojavom vročinskih krčev, krči v družini tudi, kadar ni povišane temperature, in kompleksni vročinski krči. Ti dejavniki tveganja pri posameznem otroku niso klinično uporabni pri napovedovanju epilepsije (nobenih dokazov ni, da bi vročinski krči povzročali epilepsijo).

 

Približno 15% ljudi, ki zboli za epilepsijo, je imelo v otroštvu vročinske krče. Kratkotrajni vročinski krč tudi ne poškoduje možganov.

 

Redko (pri 1 do 2 % primerih) se pojavi febrilni status epilepticus (FSE), ki je definiran kot dolgotrajni (več kot 30 minutni) vročinski krč, in ki lahko povzroči trajne možganske poškodbe zaradi hipoksije (premajhnega dotoka kisika s krvjo) ali delne onesposobitve dihal. Takšen komplicirani krč traja dolgo, se ponovi, ali prizadene le del telesa.

 

Kljub temu, da je vročina glavni dejavnik pri nastanku vročinskih krčev, je pretirano poudarjeno zdravljenje s sredstvi, ki znižujejo vročino (antipiretiki, npr. Lekadol). Staršem takšnih otrok svetujejo, da otrokom zbijejo vročino, ko ta doseže 38°C (pri ostalih otrocih 38,5°C). Pri otrocih, kjer je povečana verjetnost ponovnih vročinskih krčevin kjer krči trajajo dlje časa (več kot 2 min), naj imajo starši doma na zalogi zdravilo, ki vsebuje diazepam, ki jim ga bo na recept predpisal pediater. Tega lahko rektalno (Stesolid) ali v obliki pršila (Dormicum) dajo otroku ob podaljšanjih krčih.

 

Literatura:

 

Nina Erjavec, Vročinski krči, seminar pri predmetu pediatrija

 

Wikipedia: vročinski krči

 

prim. mag. J.Frelih, dr. med, Navodila staršem otrok, ki so imeli vročinske krče [Stesolid 10 mg]