Psihoanalitična in razvojno-analitična teorija vidita odnos med materjo in otrokom kot zibel otrokove osebnosti. Bistveni vidiki identitete, izoblikovani v prvih treh letih bodo ostali za vse življenje. Vstop in večurno bivanje otroka v vrtcu nedvomno vplivata na oblikovanje identitete. Zato je smiselno predvideti možne ovire zdravemu otroku ter iskati poti in možnosti za preprečevanje negativnih učinkov.

Manj kot ima otrok možnosti navezati se na osebo, ki pazi nanj, večja je verjetnost, da se bodo pojavili znaki negativne adaptacije: jok, zavračanje hrane, strahovi spremenjenega obnašanja do staršev, bolezni, tendenc podrejenja, pasivnosti. Več takih znakov je prisotnih pri otrocih, ki so prišli v vrtec pred 3. letom starosti, kot pri tistih, ki so jih v tem obdobju pazile matere, babice, varuške ... Otrok prihaja v vrtec prav v času, ko poteka občutljivo obdobje ločevanja med njim in materjo. Zato moramo ta proces omogočiti obema tako, da lahko mati postopno prenese del svojih nalog na osebje vrtca in tako, da vspostavimo osnovno medsebojno zaupanje in sodelovanje preden otrok ostane sam. (interno gradivo vrtca Rožnik, Bačer R.; Manojlovič S.).

 

Prvi dnevi v vrtcu

Vzgojitelj in pomočnik se s starši pogovorita že ob vpisu otroka v vrtec in skupaj načrtujejo kdaj in kako bodo uvajali otroka v oddelek.

Ko se uvajanje začne sta otrok in mati, lako tudi oče, babica skupaj v oddelku ves čas. Prve dni je to običajno od zajtrka do kosila. V tem času je mati tista, ki otroka vodi, neguje, spodbuja in varuje. Dokler ji otrok neneno sledi, se je oklepa, jo išče s pogledom se vzgojiteljica in pomočnica ne vključujeta dosti. Postopno pa ga lahko tudi oni dve nagovarjata, pestujeta in se igrata z njim.

To je tudi čas, ko mati spoznava delo v oddelku, osebje in druge otroke. Lahko se tudi ukvarja drugimi otroki, če ji otrok to dopušča. Sama lako vpliva na to kar se dogaja in daje svoje predloge in pobude. Za vzgojiteljico in pomočnico pa je to čas, ko spoznavata mater in otroka, njune potrebe, značilnosti navade. Skupaj z materjo poskušajo usklajevati otrokove potrebe in nagnenja (spretnosti in sposobnosti, interese, značilnosti odzivanja, čas počitka, način uspavanja, navade pri hranjenju, tolažba, ki je je otrok vajen, higijenske navade in drugo) z zmožnostmi vrtca.

Ko otrok sprejme in se navadi na novo okolje, lahko z mamo ostaja dlje v vrtcu in ga navajamo na spanje. Otrok se sprva verjetno še ne bo počutil tako varnega in prve dni ne bo zaspal.

 

Ko se uvajanje zaključi

Zadnje dni uvajanja naj mati postopoma zapušča oddelek, sprva za nekaj minut, da otrok dobi občutek, da mati gre in se vedno vrne. Postopoma pa naj postajajo intervali njene odsotnosti vse daljši. Mati naj otroku razloži, da gre in pride nazaj, saj se bo otrok v tem času lažje igral, se zamotil, kot pa, da kar naenkrat opazi, da matere ni in ga je strah. ker ne ve, če se sploh vrne.

 

Vsak otrok potrebuje svoj čas

Časovno obdobje uvajanja v vrtec je odvisno od posameznega otroka. Nikar ne mislite, da bo otrok, ki ima že bratca ali sestico v tem vrtcu rabil manj časa za uvajanje. Vsak otrok je individuum in doživlja prihod v vrtec na svoj način zato mu omogočimo, da bo lahko vrtec sprejel kot pozitivno izkušnjo in bo vanj rad prihajal.