O ultrazvoku dojk je za portal Ringaraja.net na vprašanja odgovarjala specialistka radiologinja Miljeva Rener.

  

Kako poteka ultrazvok dojk?

Posebne priprave na preiskavo niso potrebne. Če ima ženska, ki se odloči za UZ (ultrazvok) dojk že mamografske ali ultrazvočne izvide in slike, naj jih prinese s sabo za primerjavo.

Preiskovanka sleče zgornja oblačila in med preiskavo leži na boku ali hrbtu, po navadi z dvignjenimi rokami. Kožo namažemo s posebnim gelom za boljši kontakt UZ sonde. Ko preiskovalec drsi s sondo po področju, ki ga želi preiskovati, je vidna na ekranu »živa slika« s presekom organa oz. preiskovanega področja, ki se spreminja s pomikom sonde.

  

Komu priporočate preiskavo in zakaj? 

Preiskavo uporabljamo za opredelitev tipljivih zatrdlin pri ženskah, ki so mlajše od 35 let, saj je odlična za razlikovanje cist od solidnih tumorjev. Če najdemo na mestu tipljive zatrdline enostavno cisto, punkcija za opredelitev zatrdline ni potrebna.

UZ preiskava je koristna za razjasnitev mamografsko vidnih nepravilnosti in za opredelitev tipljivih zatrdlin ob negativni ali nepregledni mamografiji.

Živa slika nam omogoča prikaz prekrvljenosti spremembe (Doppler).

Tudi UZ vodene punkcije so prav zaradi žive slike izjemno, do milimetra natančne, saj lahko na ekranu spremljamo pomik punkcijske igle.

Ker pri UZ preiskavi ni ionizirajočega žarčenja in jo lahko neomejeno ponavljamo, jo priporočamo pri nosečnicah in pri mlajših ženskah.

 

Kako se razlikuje UZ dojk od mamografije? 

Presejanje z mamografijo od 50.- 69. leta je do sedaj edina dokazana metoda, ki znižuje umrljivost za rakom dojke. Nobena do sedaj znana metoda je zaenkrat ne more nadomestiti, še posebej ne v starosti, ko je struktura dojk manj gosta in mamografsko bolje pregledna, to je po 40., še bolj pa po 50. letu.

Za razliko od mamografije in tudi magnetne resonance (MRI) nam UZ metoda omogoča živo sliko.

Prednost UZ metode je razlikovanje določenih sprememb od žleznega tkiva, česar nam mamografija ob gosti strukturi dojke ne omogoči. UZ tudi zelo dobro pokaže vsebino večjih mlečnih vodov, kar nam lahko pomaga pri opredelitvi izcedka iz bradavice. Za razliko od mamografije je UZ odlična metoda za prikaz pazdušnih bezgavk.

Večina UZ naprav, ki so nam sedaj na voljo, slabše prikaže mikrokalcinacije (drobne poapnitve), ki so včasih prvi znak raka dojke in jih mamografija dobro prikaže.

Omenila sem že, da UZ žarki niso nevarni, da za razliko od mamografije ne gre za ionizirajoče žarčenje.

UZ pregled lahko naredimo neodvisno od menstruacijskega ciklusa - pri mamografiji smo omejeni na 5.-16. dan ciklusa.

Ker postopoma prikazujemo strukturo dojke v rezih, traja UZ preiskava dlje kot mamografija - vsaj 15 minut, pogosto pa tudi dlje.

 

Ali je tak pregled zelo natančen? 

Metoda je zelo natančna za razlikovanje cist od solidnih formacij in tudi precej natančna za razlikovanje žleze od drugih sprememb. Manj natančna je za ugotavljanje mikrokalcinacij.

Pomembno je, da jo izvaja posebej za to usposobljen radiolog.

  

Kolikokrat naj bi ga ženska opravila? 

Na splošno se pogostnost pregledov priporoča glede na povprečno hitrost rasti tumorjev v določeni dobi in glede na obremenilne dejavnike.

Povedati je treba, naj ženske z večjimi obremenilnimi dejavniki pokličejo v ambulanto za genetsko svetovanje na Onkološkem inštitutu. Sem spadajo predvsem ženske, katerih sorodnice v prvem kolenu so zbolele za rakom dojk pred 50. letom ali za obojestranskim rakom dojk, za rakom dojk in jajčnikov, in tudi, če imajo moške sorodnike z rakom dojk. Tam bodo ugotovili, katere so nosilke dednega gena in jih usmerili na pogostejše preglede na Onkološkem inštitutu, ki vključujejo tudi mamografijo in MRI.

Tumorji pri mlajših ženskah rastejo nekoliko hitreje kot pri starejših, vendar je vseeno treba upoštevati, da je verjetnost, da bo mlajša ženska zbolela, zelo majhna. Ob zmerni družinski obremenitvi ponavadi zadoščajo pregledi enkrat na leto, do leto in pol.