Je eden od staršev samostojni podjetnik, ki v povprečju mesečno ne zasluži minimalne plače? Morda pa ste starš samohranilec, ki ima svoje podjetje, vendar z njim zelo težko preživi svojo enostarševsko družino. V obeh primerih je dobro preveriti, ali je vaša družina upravičena do socialne pomoči, saj so do nje upravičeni tudi samostojni podjetniki katerekoli dejavnosti, ki ne presegajo državno določenega cenzusa.

 

Kako se računa dohodek s.p.-ja?

Kot so nam pojasnili na Direktoratu za socialne zadeve Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, podjetniku, ki svojo dejavnost opravlja dlje časa (v času vložitve vloge za denarno socialno pomoč že obstaja dohodninska odločba FURS-a iz dohodka iz dejavnosti), pristojni center za socialno delo dohodek izračuna tako, da najprej iz pretekle dohodninske odločbe ugotovi letni dohodek iz dejavnosti, od katerega se obračunava davek od dohodka iz dejavnosti (če ste normiranec, se dobiček zmanjša za obračunano dohodnino), nato pa ta znesek razdeli na 12 mesecev, da dobi povprečni mesečni dohodek, ki se potem dejansko upošteva kot dohodek.

Osebi, ki opravlja dejavnost in se ji dohodek ugotavlja z upoštevanjem dejanskih odhodkov (ko niste normiran s. p.), se letni dohodek ugotavlja tako, »da se dobiček zmanjša za obračunano akontacijo dohodnine ali sorazmerni del davka iz letne odmere dohodnine od dohodka iz dejavnosti,« so pojasnili na Direktoratu za socialne zadeve in dodali:

»Vse potrebne podatke CSD-ji pridobijo po uradni dolžnosti na podlagi 51. člena ZUPJS s strani Finančne uprave RS. Podatki se prenesejo v informacijski sistem centrov za socialno delo (ISCSD2) in so preneseni v celoti - tako bruto kot neto osnove, plačani prispevki in akontacije dohodnine, kot tudi sama dohodnina. Za dohodke iz dejavnosti (2100 za dejanske in 2200 za normirane dohodke) pošilja podatke o dohodku (davčni osnovi, ki že predstavlja davčno ugotovljeno razliko med prihodki in odhodki) in dohodnini Finančna uprava RS.«

 

Kaj pa, če ste s.p. odprli šele pred kratkim?

»Po veljavnem prvem odstavku 14. člena ZUPJS in Pravilniku o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se v primerih, ko je oseba dejavnost šele začela opravljati, kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače,« pojasnjujejo na Direktoratu za socialne zadeve in opozarjajo:

»Če je oseba šele začela opravljati dejavnost (v času vložitve vloge še ne obstaja dohodninska odločba FURS-a iz dohodka iz dejavnosti), ji mora organ, ki vodi postopek, pred izdajo odločbe omogočiti izpodbijanje zakonske domneve upoštevanja dohodka iz dejavnosti v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače. Če stranka ne izpodbija te zakonske domneve, se ji kot mesečni dohodek iz dejavnosti avtomatsko upošteva 75 odstotkov bruto minimalne plače.«.

Šteje se torej, da ste dejavnost šele začeli opravljati, če v času vložitve vloge za denarno socialno pomoč še ne obstaja dohodninska odločba FURS-a iz dohodka iz dejavnosti. V takem primeru se v skladu z zakonsko domnevo kot vaš mesečni dohodek iz dejavnosti šteje dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače. Toda, če vaš mesečni dohodek iz dejavnosti (še) ne dosega te višine, lahko izpodbijate omenjeno zakonsko domnevo že pred izdajo odločbe tako, da centru za socialno delo pošljete dokazila o dejanski višini realnih dohodkov.

 

Par mesecev nadpovprečna plača, potem pa suša

Kaj pa v primeru, da nekaj mesecev prejemate dohodek iz dejavnosti, ki presega višino nadpovprečne plače, nato pa par mesecev prihodkov ni? Kako ravnati v tem primeru oziroma kdaj je najbolje vložiti vlogo za denarno socialno pomoč?

Kot so nam pojasnili na Direktoratu za socialne zadeve, je vlogo za denarno socialno pomoč smiselno vložiti, ko ne prejemate dovolj ali nobenih dohodkov in zaradi nizkih prihodkov iz naslova s. p. ne zaslužite dovolj za preživetje svoje družine oziroma v tistih vmesnih »sušnih obdobjih«. Ko se ponovno postavite na noge, pa morate seveda centru za socialno delo javiti spremembo dohodka.   

»V prvem odstavku 21. člena ZSVarPre je določeno, da če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva. Enak način upoštevanja dohodkov velja tudi v primeru oseb, ki imajo status samozaposlenih v kulturi,« dodatno pojasnjujejo na Direktoratu za socialne zadeve.  

Denarna socialna pomoč se namreč prvič dodeli za največ tri mesece, ponovno pa za največ šest mesecev, torej se dodeli za omejeno obdobje. Če med upravičenostjo do pravice pride do spremembe, ki vpliva na upravičenost, višino ali obdobje, jo je treba čim prej sporočiti CSD-ju, CSD pa potem ponovno odloči o pravici. CSD namreč ob vsaki vlogi, ki jo stranka vloži prvič ali ponovno (z namenom podaljšanja pravice ali poročanja o spremembi, ki vpliva na upravičenost), na novo ugotovi njen materialni položaj. Zato lahko vlogo oddate kadarkoli se stanje prihodkov vašega s. p.-ja toliko spremeni, da so ogrožene osnovne potrebe vaše družine.