Ena izmed pomembnejših stvari glede poroda, ki se je je dobro zavedati, je ta, da ni važno, kako velik izziv se nam zdi porod in kaj nam v zvezi s porodom predstavlja največji problem, bodo naši strahovi ali/in negativna prepričanja glede poroda, ki jih po navadi pustimo odrinjene na stran, skozi naše porodno potovanje priplavali na površino.

Čeprav gre za strah glede poroda, pa ta strah ni nujno na prvi pogled povezan z rojevanjem, kot na primer strah pred zapleti ali telesnim naporom in neugodjem med porodnim procesom. Gre lahko za veliko globlje korenine strahu, ki rastejo iz naših temeljnih prepričanj o sebi in svetu.

Eno takih je, da nisem dovolj dobra. Ali pa, da ne bom sprejeta. In kako se to odraža pri porodu? Tako, na primer, da ne verjamemo v zmožnost rojevanja lastnega telesa, ali pa tako, da se pri zasledovanju porodnih preferenc ne upamo postaviti zase, če bi to pomenilo, da se naša želja ne ujema s splošno sprejeto porodno prakso.

Kot na primer, da bi med porodom začutile, da bi otročka želele poroditi v pokončnem in ne ležečem položaju, pa si tega ne upamo niti omeniti, saj to v splošni medicinski praksi še vedno ni prakticiran položaj za rojevanje.

 

Če torej pri razmišljanju o porodu v svojem telesu začutiš le najmanjši impulz, ki bi ga lahko razumela kot strah, ga nikar ne odrini, temveč mu prisluhni in ga razišči.

Čeprav radi rečemo, da je strah sovražnik porodne sobe, v resnici to velja le za posledice strahu, do katerih pride, če strahu pravočasno ne naslovimo z ustrezno
pozornostjo. Sam strah kot čustvo pa dejansko ni naš sovražnik, pač pa čustvo, ki nam pomaga, da se izognemo situacijam, ki so za nas neugodne.

Seveda pa je ob tem pomembno vedeti, iz kakšnih prepričanj raste ta strah. Včasih namreč zraste iz prepričanj, ki so zgrajena na neki zmoti oziroma na prepričanju, ki v resničnem svetu ne drži (na na splošno in ne za nas osebno), ali pa nam to prepričanje sploh več ne služi.

Tovrstne strahove razrešimo že s tem, ko uspemo ozavestiti in preseči ta prepričanja ter na njihovo mesto postavimo nova, za nas podporna prepričanja. Če torej strah razumemo pravilno, nam v resnici lahko pomaga, da svoje šibkosti preobrazimo v svojo moč.

 

Zato ne čakaj, da te bo nehalo biti strah poroda. In naj ti tudi ne bo nerodno, da si priznaš, da te je poroda strah. Tudi soočanje s strahovi je namreč začetek odkrivanja vseh malih kamenčkov, ki ležijo na tvoji poti do čudovite porodne izkušnje in čakajo, da te spotaknejo, če jih ne boš pravi čas opazila.

Ko prisluhnemo strahu in drugim čustvom glede poroda, prejmemo sporočilo v obliki občutka. Ta občutek naj pritegne tvojo pozornost in te povabi v raziskovanje tega, kar leži pod njim. Takrat se od telesa premakni k svojemu notranjemu umu in očisti svojo pot k izpoljnjujoči porodni izkušnji. Podobno, kot očistimo gredico plevela, da lahko potem na njej zraste prelep cvetlični vrt.

Zakaj je to raziskovanje in notranje čiščenje tako pomembno? Ker nas občutki, ki se rodijo iz strahu, po navadi ustavijo in odvrnejo od tega, da bi karkoli ukrenili. Te občutke si namreč običajno razlagamo tako, kot da za nas obstaja neka nevarnost, ki se ji je seveda treba čim bolj izogniti.

Toda kaj pa, če je sporočilo strahu v resnici drugačno? Kaj, če nas je ta neprijeten občutek povabil k dejanju? Čudno, kot se lahko sliši, nas strah lahko navdihne in podpira pri tem, da začnemo delovati. Prav dejanja, in ne izogibanje, so namreč najhitrejša pot, ki nas pripeljejo iz stanja strahu k uspehu. V tem smislu je naš strah nekaj podpornega, nekaj, kar nas usmerja k dejanjem in ne znak naše šibkosti ali nekaj, česar naj nas bo sram in kar je treba prezreti.

 

Če torej tvoje misli glede poroda spremlja strah, mu odprto prisluhni. Prinaša ti darilo. Sporoča ti, da je porodna izkušnja zate in tvojega otročka neznansko pomembna. In vabi te k dejanjem, ki ti bodo pomagala, da bo tvoja porodna izkušnja čim boljša za vaju oba.

Seveda je pa treba dodati, da ta dejanja morda ne bodo vedno lahka in prijetna. Morda boš ob tem potrebovala tudi podporo. Toda brez skrbi - z jasnim motivom in predanostjo, po potrebi pa tudi z ustrezno podporo, jih boš zmogla. In "nagrada" na koncu je zares velika.

 

Sama sem se pri soočanju s svojimi porodnimi strahovi naslonila na program priprav na porod HypnoBirthing. Zame je bilo poglavje o strahu in omejujočih prepričanjih eno od najpomembnejših poglavij tega programa.

S podporo tehnik HypnoBirthing sem namreč lažje prepoznala svoja negativna čustva in omejujoča prepričanja glede poroda, jih nato raziskala in presegla ter ob tem ugotovila, h kakšnim dejanjem me usmerjajo. Tako sem bila korak za korakom vse močnejša, moja pot do navdušujoče porodne izkušnje pa je bila stlakovana trdno in čisto, brez kamenčkov spotike.

 

---

 

Irena Jamšek Halas je certificirana učiteljica HypnoBirthing priprav na porod, obporodna spremljevalka - dula  za nosečnice in mame v prvih tednih po porodu, certificirana učiteljica masaže dojenčka ter licencirana Bownova terapevtka. Sicer je mama treh otrok, ki v prostem času, po možnosti skupaj z družino, rada biva v dotiku z naravo in dobrimi knjigami, in se z urejanjem vrtička, tekom skozi gozd, plavanjem in dihanjem skozi jogo sprošča in povezuje s seboj. Več o njej in njenem delu najdete na njeni spletni strani Mir-na.si.

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.