Šolske domače naloge lahko postanejo vir številnih družinskih prerekanj in konfliktov. A, pa res ne gre drugače?

Ali moramo starši zares vsak dan otroka opominjati na domače naloge in ga tudi izsiljevati, da jih vendarle opravi? In to z motivacijo in učinkovito, ne pa z večurnim mečkanjem in negodovanjem ob pisalni mizi.

Preverite pet zlatih pravil, ki vam bodo pomagale težave z domačimi nalogami lažje premagati in preživeti.

 

1. Stvar otroka in učitelja

Kakorkoli obrnemo in ne glede na to, ali verjamemo v učinkovitost domačih nalog ali ne (ja, zares obstajajo tudi znanstvene študije, ki dokazujejo, da otrokovo znanje po opravljeni domači nalogi ni nič večje ali bolj utrjeno!), so domače naloge stvar dogovora med učencem in učiteljem.

Zato namesto, da povsem prevzamete odgovornost za otrokove domače naloge, otroka vsake toliko raje le spomnite na domačo nalogo, glavno skrb zanjo pa prepustite otroku.

To pomeni, da se tudi ne smete razjeziti, ko vam bo otrok prinesel zvezek v podpis, ker je domačo nalogo pozabil ali je namerno ni opravil. Otroka raje vprašajte, zakaj ni imel domače naloge, kako se je počutil, ko je učiteljica ugotovila, da je nima in zahtevala podpis, in kako bi mu lahko pomagali, da bo takšnih situacij čim manj. 

2. Skupaj z otrokom naredita bojni načrt

Res je najbolj praktično, da otrok domačo nalogo opravi takoj, ko pride domov, da ima potem ves preostanek dneva prost za igro. Toda zelo pogosto otroci iz šole domov prihajajo utrujeni in hiperstimulirani, zato potrebujejo vsaj pol ure, da se pomirijo in ponovno povežejo s svojo notranjostjo. 

Ker se otroci med sabo zelo razlikujejo tudi, ko gre za domače naloge, je dobro, da skupaj z otrokom poiščeta čas v dnevu, ko se je otroku najlažje posvetiti domačim nalogam. Takšnega pogovora pa se nikar ne lotite strogo in zahtevno, toda pristopite kot oseba, ki otroku želi prijazno pomagati. Na primer:

"Veš, opazila sem, da si v zadnjem času že večkrat pozabil narediti domačo nalogo in domov prinesel zvezek za podpisat. Če želiš, ti lahko pomagam poiskati pravi čas za domačo nalogo, da je ne boš samo prelagal, temveč čim hitreje napisal in ti bo ostalo čim več časa za igro. Brez slabe vesti in mojega teženja. Kaj praviš?"

 

PREBERITE TUDI: Pravila za razvoj otrokove desne polovice možganov

 

3. Ustvarite mu ravno prav stimulativno okolje

Pisanje domače naloge je pogosto neprijetno opravilo. Ki ga je gotovo lažje opraviti v prijetnem okolju. Starši pogosto menijo, da otrok za pisanje domače naloge potrebuje čisti mir, red in tišino, sicer ga bo vse motilo. In tako se čas za domačo nalogo vse bolj spreminja v najbolj mučno opravilo na svetu.

Če želite, da se bo otrok domače naloge loteval sproščeno in kdaj tudi z veseljem, poskrbite, da bo njegovo učno okolje čim bolj prilagojeno njegovim potrebam in posebnostim.

Nekateri otroci se lažje skoncentrirajo ob glasbi, drugi potrebujejo gibanje (ja, tudi med pisanjem domače naloge!), tretji bi jo pisali na postelji, četrti v gnečasti in glasni kuhinji ... Prisluhnite otroku in njegovim potrebam, pa čeprav jih morda ne razumete.

 

4. Ne pozabite: Vsi imamo kdaj slab dan! 

Tako kot odrasli imajo tudi otroci kdaj "slab dan", ko jim je vse odveč in se nikakor ne morejo spraviti k domači nalogi, kaj šele, da bi razmišljali in pisali. 

In kaj storiti ob takšnih dnevih? Namesto, da pritiskate na otroka in ga prepričujete, naj se že enkrat zresni, ga raje povabite na sprehod ali v kakšno drugo gibalno igro. Gibanje mu bo namreč pognalo kri po telesu in tudi možganih, zato ni čudno, da tako pogosto dela "čudeže".

Če tudi to ne bo dovolj ter bo otrok še vedno vidno utrujen in popolnoma nemotiviran, brez slabe vesti otroku predlagajte, da tokratno domačo nalogo pusti za naslednji dan. Otroku lahko napišete opravičilo ali ga opogumite, da se sam opraviči učiteljjici oziroma učitelju. Pravi učitelj bo razumel!

 

PREBERITE TUDI: BLOG - Skriti strahovi

 

5. Naj se otrokovo življenje ne vrti le okrog šole in domačih nalog

Šola in domače naloge seveda so pomembne, toda nikakor pa ne najpomembnejša in edina reč v otrokovem življenju. Žal pa otroci pogosto dobijo točno tak občutek - da jih starši vrednotijo, cenijo in ljubijo le glede na to, kako jim gre v šoli.

Zato otroku večkrat povejte, da si zanj želite predvsem to, da odkrije, kakšna je njegova srčna strast, da jo bo lahko vse življenje razvijal, vi pa mu želite pri tem pomagati.

Da bo pa lahko polno uresničil svoj življenjski klic in poklic, je ena izmed potrebnih stopnic tudi opravljena šola. Zato mora tudi šolske obveznosti nekako stlačiti v svoj urnik. Nekatere reči v šoli mu bodo privlačne in zanimive, druge bo morda doživljal kot dolgočasne in nepotrebne. Kot pri vseh stvareh v življenju.

Ko imamo starši sproščen odnos do šole in je ne dojemamo kot glavni kriterij človekove uspešnosti, jo tudi otroci doživljajo bolj sproščeno in v njej zato veliko bolj uživajo. Ker kdo pa pravi, da je šola samo ena muka in trpljenje?!