Če nekateri starši na spletu ne objavljajo prav nobenih fotografij svojih otrok, se drugi tolažimo, da jih pokažemo samo skrbno izbranim Facebook prijateljem in drugim e-prijateljem.

Toda, kaj se zgodi, ko enkrat otrokovo fotografijo naložimo na splet? Jo zares lahko vidijo in uporabljajo le naši e-prijatelji?

Ob svetovnem dnevu varne rabe interneta smo preverili pri Marko Puschnerju iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede UL.

Izguba nadzora ...

"Ko neko fotografijo objavimo na družabnem omrežju, s tem dejansko izgubimo nadzor nad njo. Čeprav gre za zaprt krog ljudi (na primer prijatelji na Facebooku), si jo vsak od teh ljudi lahko shrani na svoj telefon ali računalnik in nato deli z drugimi, javno objavi na spletu, predela …

Prav tako se marsikdo ne zaveda, da med prijatelji morda nima le prijateljev, ki jih pozna v resničnem svetu, in da je morda nekoč dodal nekoga, ki ga je spoznal na družabnem omrežju in je dejansko popolni neznanec. Marsikdo tudi pozabi na pravilne nastavitve zasebnosti in varnosti ter se morda sploh ne zaveda, da so vse njegove objave javne. To je še posebej pogosto na Instagramu, kjer je privzeta nastavitev, da so vse objave javne," starše opozarja Puschner. 

Če imamo torej starši med e-prijatelji vsaj enega človeka, ki ga osebno zares ne poznamo, z objavo otrokovih fotografij tvegamo, pa če smo si to pripravljeni priznati ali ne.

Brez golote in običajnih lokacij

Pa vendar ni isto, če objavimo fotografijo nagega dojenčka oziroma otroka ali portretno fotografijo iz rojstnega dneva. Če torej vendarle želimo svojim prijateljem na družabnih omrežjih pokazati tudi svoje otroke, kakšne fotografije je najbolj varno objavljati?

"Z objavo kakršne koli fotografije ali video posnetka razkrijemo del identitete otroka. Zato je najbolje, da je fotografij in videov čim manj. Vsekakor pa starši ne bi smeli objavljati posnetkov, na katerih so otroci razgaljeni ali goli - na primer fotografije s plaže in bazena, fotografije otroka, ki se kopa in podobno.

Prav tako močno odsvetujemo objavljanje fotografij, ki lahko razkrijejo lokacije otroka, kjer se pogosteje zadržuje (na primer pred hišo ali blokom, na poti v šolo in podobno). Pa seveda tudi vsako fotografijo, ki lahko otroku kakor koli škoduje v bližnji in daljni prihodnosti. Še vedno je najbolje, da fotografije otrok ostanejo zasebne in se ne pojavijo na spletu," svetuje sogovornik, ki pri starših najpogosteje opaža naslednje napake, ko gre za otrokove fotografije in splet:

"Starši pred objavo pogosto ne razmislijo dovolj o možnih posledicah objave. Posledično so družabna omrežja polna smešnih fotografij majhnih otrok, ki lahko otroku škodujejo kasneje (na primer v najstniških letih), vsebinsko žaljivih fotografij, ki jih starši kot takšne ne vidijo, in posnetkov, kjer so otroci bolj ali manj razgaljeni, kar je voda na mlin vseh, ki se ukvarjajo z zbiranjem, izmenjavo in prodajo golih posnetkov otrok (na primer pedofili). Takšne fotografije lahko otroke tudi dodatno izpostavijo spolnim predatorjem," opozarja Puschner.  

PREBERITE TUDI: Sevanje mobilnih telefonov in wifija je škodljivo!

Fotografija mojega otroka na tuji spletni strani?

In kaj storiti, če fotografijo svojega otroka slučajno najdemo na določeni tuji spletni strani? "Odvisno. Če so starši dali dovoljenje za objavo (na primer šoli za objavo fotografij z dogodkov na šolski spletni strani), potem lahko šolo kljub dovoljenju prosijo za umik. Če pa je bila fotografija objavljena brez dovoljenja, potem naj od tistega, ki je fotografijo objavil, zahtevajo, da sliko umakne oziroma izbriše. Če tega ne želi oziroma noče storiti, potem naj to zahtevajo od upravljavca spletnega mesta. Če se tudi on ne odzove, potem običajno preostane le sodna pot," nam realne posledice razkriva sogovornik in starše opozarja tudi na naslednji vidik objavljanja otroških fotografij na spletu, na katerega pogosto kar pozabimo:

"Z objavljanjem otrokovih fotografij in video posnetkov starši otroku onemogočajo, da bi sam odločal, kakšen digitalni odtis želi pustiti na internetu. Ko bo otrok prišel v najstniška leta, zagotovo ne bo navdušen, če bodo njegovi vrstniki na spletu našli njegovo fotografijo iz otroštva, kjer se zaradi joka kremži. Ne pozabimo - tudi takšne fotografije so lahko povod za medvrstniško spletno nasilje."

Če zaključimo: čim manj otrokovih fotografij na splet. Če jih pa že želite objaviti, pa pred objavo prav vsake fotografije pomislite tako na možnost "pobega" fotografije med pedofile in to, kako se bo otrok počutil čez nekaj let, če bodo to fotografijo našli njegovi prijatelji.

Starši, informirajte se in prijavite kazniva dejanja!

Projekt Center za varnejši internet izvajajo Fakulteta za družbene vede – Univerza v Ljubljani, Javni zavod ARNES, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije), financirata pa ga Agencija INEA pri Evropski komisiji prek Instrumenta za povezovanje Evrope in Ministrstvo za javno upravo.

Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve:

1) Točko osveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij Safe.si z osrednjim portalom Safe.si, kjer boste našli številne nasvete, gradiva, orodja, izobraževanja in druge aktivnosti osveščanja, ki so namenjene otrokom, mladostnikom, staršem ter šolski, socialni in mladinski stroki. 

2) Svetovalno linijo za težave na spletu Tom telefon 116 111, na kateri med 12. in 20. uro vsak dan odgovarjajo na vprašanja, dileme in pomagajo reševati zagate, povezane z uporabo interneta. Na E-tom.si je na voljo tudi svetovanje prek Tom spletne klepetalnice. Storitev je na voljo za otroke, mlade in njihove starše.

3) Prijavno spletno točko za prijavo nezakonitih spletnih vsebin Spletno oko, kjer lahko anonimno prijavite posnetke spolne zlorabe otrok in sovražni govor na spletu.