Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo raziskavo o otrocih in mladostnikih s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Raziskava ponuja celostni vpogled v sistemsko obravnavo teh otrok ter izpostavlja vrzeli v podpori, ki jo prejmejo. Glavni cilj je bil ugotoviti, kako dobro sistem naslavlja njihove potrebe in katere skupine otrok ostajajo brez ustrezne pomoči.

 

Ključne ugotovitve raziskave

 

Raziskava je opozorila na dvanajst glavnih težav v sistemu podpore:

- Pomanjkanje zgodnje obravnave – težave pogosto niso prepoznane pravočasno, zlasti pri predšolskih otrocih.

- Pomanjkanje preventivnih programov – psihosocialne podpore ni dovolj.

- Dolge čakalne vrste – primanjkuje strokovnjakov in specialistov.

- Neenak dostop do storitev – socialno šibkejše družine in prebivalci ruralnih območij imajo slabši dostop do pomoči.

- Pomanjkanje individualne obravnave – otroci pogosto ne dobijo prilagojenih programov pomoči.

- Pomanjkanje podpore za starše – starši niso vključeni v zadostni meri.

- Pomanjkanje specializiranih programov – ni ustreznih rešitev za otroke s specifičnimi težavami, kot so samomorilnost ali nasilje.

- Težave pri nameščanju otrok – pomanjkanje ustreznih namestitev vodi v neprimerno obravnavo.

- Pomanjkanje kadra – strokovne institucije se soočajo s pomanjkanjem usposobljenih delavcev.

- Nepravičnost sistema pomoči – podpora ni enako dostopna za vse otroke.

- Pomanjkanje celostnega pristopa – premalo sodelovanja med zdravstvom, socialo, šolstvom in drugimi resorji.

- Pomanjkanje raziskav in podatkov – ni dovolj analitične podlage za učinkovito oblikovanje ukrepov.

 

Najranljivejše skupine otrok

Posebno pozornost je treba nameniti otrokom in mladostnikom, ki so nasilni do sebe ali drugih, tistim iz družin z visoko konfliktnimi razvezami, brezdomnim mladostnikom ter otrokom brez socialne mreže. Veliko otrok in mladostnikov ostaja brez ustrezne strokovne obravnave, kar lahko vodi v poslabšanje njihovega stanja.

 

Potrebne spremembe v sistemu

Ministrstvo se zaveda, da je težava kompleksna in zahteva sistemske rešitve. Ključni koraki za izboljšanje vključujejo boljše sodelovanje med resorji, večje vlaganje v zgodnjo obravnavo ter krepitev preventivnih programov. Raziskava, ki je bila pripravljena v sodelovanju z Inštitutom Republike Slovenije za socialno varstvo, bo podlaga za nadaljnje ukrepe Sveta Republike Slovenije za otroke in družino.

Starši, vzgojitelji in strokovnjaki se strinjajo, da otroci in mladostniki potrebujejo več sistemske podpore, da bi lahko premagali svoje težave in se uspešno vključili v družbo. Kako hitro bo prišlo do sprememb, pa bo odvisno od konkretnih ukrepov pristojnih institucij.