Raziskovalci so prišli do spoznanja, da ko motorični razvoj prstov ustrezno sledi starosti otroka, je tudi razvoj govora normalen, medtem ko takrat, ko otrok v finomotoričnih sposobnostih zaostaja, zaostaja tudi v govoru. Znanstveniki domnevajo, da se najpomembnejši predeli za govor v možganih vzpostavljajo pod vplivom živčnih impulzov iz prstov rok. Bolj kot so dojenčkovi prsti aktivni, boljši je govorni, čustveni in intelektualni razvoj otroka.

Govorne vaje že od najzgodnejšega obdobja

Psihologinja Gordana Ačić staršem priporoča, da že zelo zgodaj začnejo z vajami govora in govorno-ritmičnimi igrami. Poleg tega da so te igrice zelo zabavne za otroka, so obenem tudi prva ritmična in glasbena spodbuda, ki pozitivno vpliva na bodoči razvoj govora. Gre za vaje za razvoj sluha in percepcijo prostora, razvojanje občutka za tempo in ritem ter tudi za vaje fine in grobe motorike, preko katerih otrok razvoja kontrolo nad celotnim telesom. Predvsem izštevanke imajo posebno vlogo pri učenju. Pri tem ni pomembno, da se jih otroci naučijo na pamet, ampak predvsem to, da slišijo melodičnost in ritem govora ter prisluhnejo sklopom besed, ki so jim blizu. Izštevanke so pomembne za boljšo artikulacijo govora in učenje ritma, ki je zelo pomemben za učenje govora. Poleg tega so vesele, živahne izštevanke zelo zabavne tudi za otroka.

Priporočljive vaje

1. Pihanje - regratove lučke, vate, perja, listkov, milnih mehurčkov, pihanje v piščalko ...

2. Lizanje - sladoleda, lizike, oblizovanje ustnic in kotičkov ustnic (pripomore h krepitvi jezičnh mišic)

3. Zvoki z ustnicami - izgovarjanje glasu "mmmm" medtem ko otrok med ustnicami drži list papirja, brenčkanje, mrmranje, brnenje, torej izvajanje zvokov samo s pomočjo ustnic

4. Vlečenja zraka vase - skozi slamico naj otrok potegne, posrebra nekaj gostega, 

5. Zvoki z jezikom - ponazarjanje ritma la, la, la neke pesmice, tleskanje z jezikom

6. Žvečenje - (krepitev mišic čeljusti) žvečenje gumenih bonbonov

7. Grizenje z zobmi

VIR: Ringeraja.rs (blic.rs)