Prazniki nam prestavljajo stres

V moji glavi je oblikovana predstava teh praznikov. Kako mora biti, kaj moram narediti, kupiti, da se bom resnično dobro počutil, bil srečen, zadovoljen in izpolnjen. Vprašanje pa je, ali je to resnično moja predstava. So vanjo vključene moje izkušnje, potrebe in želje ter potrebe in želje zame pomembnih oseb? Ali pa je ta predstava plod prepričevanja medijev in drugih ljudi, ki naj bi bolje od mene vedeli, kako mora biti, kaj moram imeti, kakšna darila moram kupiti, da bom srečen? Me bo to resnično osrečilo, ali pa bo ustvarilo dodaten pritisk, zaradi katerega bom še bolj nesrečen in bodo prazniki še manj praznični? Kaj naj naredim, da bodo to resnično moji in samo moji prazniki? Predstave o praznikih nas omejujejo, povzročajo stres, stisko, nemoč, razočaranje. In na koncu se zdi, da je skoraj nemogoče lepo praznovati.

 

Sproščujoči, veseli, radostni božično-novoletni prazniki imajo posebno vrednost

So vrednota. K njim težimo, si jih želimo doživeti. S sabo še močneje prinesejo potrebo po sprejetosti, povezanosti. Želim biti povezan z ostalimi družinskimi člani. Hočem biti v odnosu. Hočem slišati, da sem poseben, pomemben, da si je zame vredno vzeti čas. To je vrednota, ki je v tem prazničnem času resnično na preizkušnji. Sem sposoben partnerju povedati, kaj si želim od teh praznikov, kaj pričakujem od njega, kakšne so moje želje, potrebe, načrti? Saj ne zna in ne more brati mojih misli in želja. Zato je moja odgovornost, da povem.

 

Prazniki in družina

Ko pomislimo na te praznike, se pred očmi pojavi podoba družine. Kaj pa če sem ostal sam, kaj če sem osamljen, ali pa so moje izkušnje slabe in neprijetne? A je v tej situaciji vredno praznovati? Vedno je vredno praznovati. To so moji prazniki in jaz sem vreden doživeti vse občutke, ki jih ti prazniki prinesejo s seboj.

Veliki dogodek (npr. rojstvo otroka, nov partnerski odnos, ločitev od staršev …), ki ga tako nestrpno pričakujem, mogoče ne bo nikoli prišel. Gotovo se ne bo zgodil sam od sebe. Jaz sem odgovoren za ta trenutek, za sedanjost. In vprašanje je, kaj lahko v tej situaciji, v kateri sem, jaz naredim za lepe praznike? Kakšne so moje možnosti? Pri tem pa je pomembno vedeti, da imam možnosti. Res jih je včasih težko najti in uresničiti. Ampak možnosti imam. Na meni pa je, da jih izkoristim.

 

Kaj si želiš za praznične dni?

Pomembno je, da aktivno prevzamem odgovornost za to, kako bodo ti dnevi tekli. Si vzamem čas, se ustavim in vprašam, kaj želim, pričakujem od praznikov in kako bi ta želena občutja lahko dosegel. Čas je, da naredim načrt. Realen, uresničljiv načrt, ki ga nikoli ne smem primerjati z načrtom druge družine, prijatelja, znanca. Njihovi načrti so pomembni za njih, moj pa vključuje moje želje in potrebe. Ne morem ustvariti neumnega, brezveznega načrta, predstave, ideje. Moj načrt je lahko samo najboljši zame. Tak, ki mi bo prinesel največ veselja, radosti, zadovoljstva in občutkov sprejetosti, pomembnosti. Vedno pa ga moram uskladiti z zame pomembnimi ljudmi. Tako bom lahko svoja pričakovanja uskladil z njimi in doživel resnično sporočilo božično-novoletnega časa. Da sem pomemben in vreden.