Ko je otrok prehlajen in ima zamašen nosek, nam staršem tudi pediatri svetujejo, da mu nos čim pogosteje izpiramo s fiziološko raztopino, da bo otrok lažje dihal ter da sluz iz nosu ne bo slučajno zašla v ušesa ali oči in povzročila dodatnega vnetja.

Pa vendar lahko prepogosto izpiranje s fiziološko raztopino in uporaba med mamicami priljubljenega nosnega aspiratorja prinese tudi več škode kot koristi, smo izvedeli od kraniasakralne terapevtke Katje Plešnik, vodje centra Kaplja.

Nosna sluz je glavni prevodnik

Kot je pojasnila Plešnikova, ima nosna sluznica veliko pomembnih nalog. Ob vsakem vdihu iz zraka namreč razbira številne informacije o okolju - temperaturo in vlažnost zraka, vonjave, količino kisika ter prisotnost virusov, bakterij in prašnih delcev.

"Vse našteto in še več telo zazna preko tanke plasti celic nosne sluznice, pri čemer je glavni prevodnik omenjenih informacij nosna sluz. Prav nosna sluz je tista, ki najprej poskrbi, da celice prejmejo informacije iz okolice, hkrati pa tanka plast sluzi preprečuje prehod večjih delcev tujkov do celic, preko katerih bi ti tujki lahko nemoteno vstopali v človeški organizem in ga poškodovali," dve pomembni nalogi nosne sluzi pojasnjuje sogovornica.

PREBERITE TUDI: Kaj najbolj škodi otrokovemu imunskemu sistemu?

Kaj povzročimo, ko sluz izpiramo s fiziološko raztopino?

Zakaj pa ob nahodnih obolenjih sploh pride do povečane količine sluzi? "Količino sluzi telo uravnava samo glede na to, koliko nevarnosti prepozna v vdihanem zraku. Ko je v zraku več tujkov, telo preko celic živčnih končičev prejme informacijo, da je potrebno več zaščite in tako posledično telo proizvede več sluzi oziroma debelejšo plast, ki oteži vdor tujkov," odgovarja Plešnikova.

Sluz ja namreč mastna snov, preko katere tujek težje prodre do nežnih celic, saj enostavno obtiči v sluzi, sluz pa se nato skupaj s tujkom izloči iz telesa. In kaj se zgodi, ko otroku nos izpiramo s fiziološko raztopino?

"Ob izpiranju s fiziološko raztopino se omenjena maščoba razredči ali povsem raztopi ter zapusti telo. Sprva ta poseg res predstavlja olajšanje, saj brez sluzi lažje dihamo, toda če pogledamo širšo sliko, z izpiranjem sluzi nosna sluznica ostane brez prevodnika in zaščite," starše opozarja Plešnikova in dodaja:

"Ker ni sluzi, ni prevodnika, in celice živčnega sistema tako nenadoma zaznajo ogromno novih informacij. Poplava informacij pa za telo predstavlja nevarnost, tako da začne proizvajati velike količine nove sluzi, da bi se zaščitilo pred vsiljivci. Poleg tega po izpiranju sluzi s fiziološko raztopino nosna sluznica ostane brez zaščitne plasti, tako da so celice veliko bolj izpostavljene vdorom tujkov kot so na primer virusi."

Z izpiranjem nosu s fiziološko raztopino tako dosežemo popolnoma nasprotno od tega, kar želimo - začne se tvoriti še več sluzi, v organizem pa nemoteno vstopajo virusi in bakterije, saj je zaščitna sluznica izsušena oziroma smo jo povsem raztopili s fiziološko raztopino.

PREBERITE TUDI:  Kaj jesti ob prehladu?

Če že izpirate, po izpiranju konice otrokovih nosnic premažite z maščobo

Kakšna pa je alternativa izpiranju nosu s fiziološko raztopino oziroma kako lahko pomagamo otroku, ko ima zamašen nosek?

 "Če stanje vendarle ni preveč kritično, zaupajmo otrokovemu telesu, da bo samo očistilo in izločilo odvečno sluz, ko bo zaznalo, da je vsiljivec premagan. Poleg tega, da otroka spodbujamo, da odvečno sluz spiha iz nosu, če to že obvlada. Če pa se odločimo za izpiranje s fiziološko raztopino, sama staršem priporočam, da konice otrokovih nosnic po izpiranju nežno premažejo z maščobo, ki je sorodna maščobi sluznice.

Že naše babice so uporabljale domače neprekuhano maslo, ki je tudi odličen antiseptik, medtem ko se sama poslužujem ekološkega kokosovega masla, ki ga z vatirano palčko nanesem na vhod v nosno votlino, saj se maslo ob enakomernem dihanju samo razporedi po stenah nosne sluznice," staršem svetuje Plešnikova, ki dodaja: 

"Blagodejno vpliva tudi, če otrok manjši košček masla zaužije. V tem primeru se namreč zaščitni sloj enakomerno razporedi tudi po predelu sluznice mehkega neba, kjer se nahajajo mandlji in žrelnica." Kot je pojasnila sogovornica, s tem celicam sluznice mehkega neba nudimo prevodnika in zaščitnika, ki preprečuje razvoj in širjenje tujkov po nosni votlini, vlaži steno nosne sluznice ter omili šok, ki nastane ob izpiranju sluzi s fiziološko raztopino.

PREBERITE TUDI:  Nosni dekongestivi niso za mlajše od 6 let!

Kaj pa nosni aspiratorji, so tudi ti lahko škodljivi?

Kot lahko vidimo na spodnji sliki, se v nosni votlini nahajajo tri tako imenovane turbine - zgornja, srednja in spodnja, ki tvorijo zgornji, srednji in spodnji nosni prehod, skozi katere potuje zrak ter se v njih razkuži in navlaži.

"Poleg tega te nosne turbine tvorijo zavite prehode, v katerih se zrak vrtinči in se tako segreje. Smer potovanja zraka je v nosu torej natančno določena in to s strukturami, ki so bolj nežne kot peki papir," je dogajanje v nosu razložila Plešnikova.

In kaj se zgodi, če otrokovo sluz začnemo vleči iz nosu z nosnim aspiratorjem? "Če na primer to počnemo s pomočjo sesalca, lahko s prevelikim sunkom zraka v nasprotno smer, kot naravno potuje zrak v nosu, te nežne strukture v nosu spremenijo postavitev in še bolj zaprejo dihalne poti," opozarja sogovornica, ki staršem svetuje naslednje: 

"Čiščenja otrokove nosne votline se vedno lotite z vsem spoštovanjem in največjo nežnostjo, kot jo premorete. S tem mislim to, da odvečno sluz, ko priteče iz otrokove nosne votline, najprej le obrišite in počakajte, da telo samo poišče idelano pot za rešitev nastale situacije. Če to ni dovolj, uporabite fiziološko raztopino kot sem opisala zgoraj, ali aspirator, vendar obvezno brez sesalca.

Še bolje pa je, da obiščete izkušenega kraniosakralnega terapevta, ki bo s sprostitvijo pretoka tekočin na prizadetih predelih pospešil in okrepil sistem v telesu, ki omogoča uspešne procese samozdravljenja."

Kot nam je zaupala Plešnikova, se namreč pogosto že med porodom poškodujejo strukture v dojenčkovi nosni votlini, toda z rednimi kraniasakralnimi terapijami je možno doseči optimalnejše delovanje nosne votline tako pri dojenčkih in otrocih kot pri odraslih, ki imajo kronične težave z nosno votlino in posledično dihanjem.

"V tem letu sem pripravila tudi poseben program za starše, ki bi se želeli naučiti osnovnih prijemov kraniosakralne terapije, da bodo lahko pomagali otroku in sebi," vedoželjne starše vabi izkušena kraniasakralna terapevtka.