PORODNA ZGODBA: Prinesel me je Božiček
Bila sem v 36. tednu. Čez dan se ni dogajalo nič, kar bi mi pokazalo, da je to dan, na katerega bom dočakala svojo srčico. Bil je čisto normalen dan, dan po Božiču.
Čez dan sva bila na obisku pri njegovih, z mamo sem bila pri babici in noben ni niti slutil, da bom čez par ur rodila.
Začelo se je okoli 17. ure, ko mi je naenkrat odteklo nekaj vode. Ni je bilo veliko, tako da sploh nisem bila prepričana, če je to to. Šla sem pod tuš, se uredila in po prepričevanju mame in fanta so me le odpeljali v porodnišnico.
Popadkov nisem imela, tako da so me ob 19. uri poslali v porodno sobo in mi povedali, da bomo počakali 12 ur, če se bodo začeli moji popadki. Čez dve uri so se me usmili in me priključili na umetne popadke. Vse je šlo zelo na hitro.
PREBERITE TUDI: Zgodbe malih junakov: Borca z veliko začetnico
Popadki niso bili hudi, oz. so bili hudi samo trije ali štirje, potem pa se je začelo zares. Imela sem občutek, kot da moram na WC in babica je rekla: »No, pa kar potisnite!« Takrat sem se začela zavedati, da gre za res. Mislim, da sem štirikrat potisnila in naša Teja je bila zunaj.
Bila je velika 47 cm in težka 2800 g, kar se mi zdi, glede na to, da je bila nedonošena, kar lepo. Kakšnih večjih težav nisva imeli, razen dojenja in zlatenice, ki pa tudi ni bila prehuda. Čez 5 dni sva odšli domov in se počasi začeli privajat na novo življenje.