Voda je element, ki že od nekdaj privlači porodnice. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je tako nastal nov način rojevanja, porod v vodi, za katerega se danes odloča vse več nosečnic.

 

Voda pozitivno vpliva na počutje matere pri porodu

Porod v vodi ni čudežno vsestransko zdravilo, vendar nekaterim ženskam med porodom topla voda zelo pomaga, saj je dokazano, da ima sproščujoč učinek tako na mater kot na otroka, mati občuti manj bolečin, pa tudi potreba po prerezu presredka je dokazano veliko manjša.

Leta 1987 so v švedski raziskavi o učinkih vode na porod ugotovili, da so se porodnice, ki so prvo fazo poroda preživele v vodi, odpirale dvakrat hitreje kot tiste porodnice, ki so bile na suhem. V osemdesetih letih se je zanimanje za porod v vodi izjemno povečalo po vsej Evropi in ZDA, tako da je danes (v zahodnem svetu) ta možnost vse bolj na razpolago tako v porodnišnicah kot tudi na domu.

Kako porod v vodi vpliva na otroka?

Izkušnja rojstva je za človeka zelo pomembna, saj takrat dobimo prvi vtis o svetu, hkrati pa je zelo stresna. Z rojstvom v vodi otrok doživi manj stresov oz. porodnih šokov (samo rojstvo, gravitacija, hlad, svetloba in dihanje). Rojstvo v vodi je otroku prijaznejše, saj gre za nežen prehod iz maternice v vodo, ki je podobne temperature kot plodovnica. Mater se v topli vodi bolj sprosti, njeni občutki miru in spokoja pa otroka pomirjajo. Hkrati je tudi povezovanje med otrokom in mamo lažje, če je prvi stik med njima stik gole kože, čisto blizu pa so materine prsi.

Voda vzbudi pozitivne občutke miru in jasnosti. Vzbuja pa tudi strah. Tako nekateri najprej pomislijo na to, da bo novorojenček utonil. Veliko ljudi ima podzavestni strah pred vodo. Včasih porodom v vodi niso bili naklonjeni, ker so se bali, da bi novorojenec vdihnil vodo in posledično umrl. Danes pa vemo, da se refleks vdiha sproži, ko otrokova glava pride v stik z zrakom. Teoretično bi lahko prišlo do vdiha pod vodo pri otroku z neprepoznanim kroničnim pomanjkanjem kisika.

Otrok je po rojstvu v vodi varen, saj prek popkovine dobiva dovolj krvi. Vseeno pa ta kri ne vsebuje več toliko kisika, kot ga je, ko je bil še v maternici, saj posteljica ni več tako tesno pričvrščena na steno maternice. Za otroka je verjetno tudi stresno in se počuti osamljenega, če predolgo lebdi v vodi, brez stika z mamo in znanega srčnega utripa, zato ga je priporočljivo kmalu dvigniti iz vode. Delfini in kiti, na primer, svoje mladiče takoj po rojstvu dvignejo na površje.

 

PREBERITE ŠE: Porod v vodi - priprave in potek

 

Kdaj porod v vodi ni mogoče?

Nekateri ljudje so tudi zelo občutljivi za različne dražljaje. Za take ženske je še posebej pomembno, da ugotovijo, kaj jim ustreza. Obstajajo trije primeri, ko porod v vodi ni mogoč:

- kadar ni mogoč vaginalni porod,

- ko je potrebna infuzija in

- kadar je treba ves čas nadzorovati stanje otroka.

Četudi ima nosečnica rahlo povišan krvni pritisk ali porodno božjast, se ji lahko dovoli roditi v vodi, saj topla voda znižuje krvni pritisk. Tudi pri napadih panike ali druge oblike anksioznosti se, prav zaradi sproščujočega učinka tople vode, priporoča porod v vodi. Kadar se porodnica boji vode, pa se tak porod absolutno odsvetuje.

Postojnska porodnišnica ima sodobno opremljeno porodno sobo za porod v vodi

Doktorica Alenka Pleško Mlakar, spec. anesteziologinja, nam je povedala, da porod v vodi, v postojnski porodnišnici, izvajajo že od leta 1995. Prve informacije so jim dale babice iz alternativnega centra GRAM v Trstu. Na začetku, ko so bili še bolj skeptični, so pregledovali vse podatke o njihovih porodih v vodi in ugotovili, da ni bilo nobenih infekcij, zato se strinjajo, da je to varen način poroda.

Dva odstotka vseh porodnic porodnišnice Postojna se odloči za porod v vodi (okoli 20 na leto). Če želijo, lahko porod končajo v vodi ali na suhem (polovica jih porod konča na suhem). Vse morajo opraviti dodatne preiskave za hepatitis C in HIV. Takšen porod vas bo pri njih stal 170 evrov, obenem pa morate k temu dodati še znesek za analizo za hepatitis C in HIV, ki okvirno znaša 60 evrov. 

 

Poleg porodov v postojnski porodnišnici imajo porodne kadi še v Novi Gorici, Murski Soboti, Novem mestu, na Ptuju in Slovenj Gradcu, porodnice iz Slovenije pa možnost poroda v vodi tudi v bližnji Avstriji (Feldbach) ali Italiji.

 

Porodna soba za porod v vodi v porodnišnici Postojna (Foto: arhiv porodnišnice Postojna)

 

Pri porodu v vodi je nadzor enak kot pri klasičnem porodu

Nadzor poroda je enak kot pri običajnem porodu: merita se otrokov srčni utrip in jakost popadkov, porod je mogoče tudi pospešiti. Vodi dodajo nekaj soli, da je podobna plodovnici in bolj izotonična. Vodo dogrevajo, tako da je povprečna temperatura med 36 in 37 °C. Po njihovih izkušnjah je zaradi učinka tople vode primerov epiziotiomije oz. prereza presredka manj. Vsekakor pa babica sproti ocenjuje, ali je ta poseg treba opraviti. V takem primeru mora porodnica zlesti iz vode. Tretja porodna faza vedno poteka zunaj.

 

Kad po vsakem porodu očistijo in naredijo bris, pri otroku pa se naredi bris sluhovoda, da se ugotovi, ali se je med kolonizacijo pojavil tudi kakšen mikroorganizem, ki je patološki. Dr. Alenka Pleško Mlakar je na vprašanje, ali je ginekološka stroka pri nas naklonjena takim porodom, povedala, da najbrž ne, drugače bi bil to v Sloveniji bolj pogost pojav.

PREBERITE TUDI: Video - Tako poteka porod po naravni poti

 

Nekaj zgodovine

Porod v vodi se je izvajal v številnih kulturah. Obstajajo podatki, da so v Gvajani ženske rojevale v plitvem delu reke, v Mongoliji pa v jezerih. Zahodna medicinska stroka je porod v vodi prvič zabeležila leta 1803 v Franciji, ko je neki porod trajal že 48 ur. Babica se je domislila, da bi mogoče topla kopel ženski pomagala omiliti bolečine. Na presenečenje vseh je ženska takoj rodila.

Prvi, ki je pri porodih zavestno začel uporabljati vodo, je bil Rus Igor Tjarkovski v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Zanimal ga je predvsem fizični, intelektualni in psihični vpliv vode na razvoj novorojenca. Ideja se je na zahodu najprej razširila ustno, saj ginekološka stroka še pred nekaj desetletji ni bila zagovornica takega načina rojevanja. S pomočjo Francoza Michela Odenta pa je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja tak porod uveden v številnih francoskih bolnišnicah. Odent je opazil, da porodnice prav »vleče« k vodi. Ugotovil je tudi, da se zaradi sproščujočega učinka, ki ga ima voda na porodnico, pri porodih v vodi uporabi manj sredstev za zmanjšanje bolečin, s tem pa je manj možnosti za dolgoročne stranske učinke teh zdravil na mater in otroka.

 

VIR: Otrok in družina