Po slabi uri in pol vožnje iz Ljubljane vas bo pot po vijugasti cesti pripeljala v Idrijo, mesto rudarjev. Sredi mesta, kjer danes živi 7.000 prebivalcev, stoji imenitna stavba Šelštev, nekoč pomemben vhod v rudnik.

Antonijev rov so rudarji začeli kopati že leta 1500. Prvotno je bil podprt z lesom, leta 1766 pa so ga obzidali z apnenčevimi bloki v rov ovalne oblike. Tako podprt je par stoletij služil kot vhodni rov, skozi katerega so v zgodnjih jutranjih urah odhajali rudarji na delo.

Pred spustom v jamo je v prizivnici, kjer so se rudarji zbirali, vsak vzel s »smrtne ure« (posebne table) »markico« (številko), ki jo je po končanem delu vrnil na isto mesto, kar je potrdilo njegovo srečno vrnitev iz jame. Prav gotovo takrat nihče ni pomislil, da bo nekoč sem pot vodila le še turiste.

Z ekološko osveščenostjo, vedno manjšo uporabo težkih kovin in posledično s padcem cen živega srebra se namreč rudnik postopoma zapira. Urejen pa je tako, da se boste po nekdanjih rudarskih poteh lahko podali tudi sami. Seveda v čisto drugačnih pogojih.

 

Ob vhodu v stavbo vas bo najprej pričakal rudar v svečani uniformi, takšni, kot so jo nosili rudarji ob posebnih priložnostih. Nato si boste v prizivnici, kjer so se rudarji nekoč vsako jutro zbrali, najprej ogledali multivizijsko diaprojekcijo o življenju in težkem delu rudarjev.

V slačilnici si boste nadeli rudarsko obleko, na glavo poveznili čelado in se z rudarskim pozdravom »Srečno!« podali v globino rudnika.

 

Na koncu Antonijevega rova stoji kapela Svete trojice, zgrajena v 18. stoletju, v času največjega razcveta idrijskega rudnika. Bila je namenjena rudarjem, njihovim molitvam in priprošnjam, da bi zmogli težko delo in se varno vrnili iz jame.

Med potjo boste spoznali različna rudarska dela: od kopanja, odvažanja in presipavanja rude do tesarjenja in zasipavanja rude.

Otroke bodo navdušile lutke rudarjev v naravnih velikostih, ki ponazarjajo rudarje pri delu, ter zvočni in svetlobni efekti.

 

Izlet priporočamo družinam in otrokom nad pet let. V rudniku je precej hladno, zato si, zlasti ob obisku v poletnih mesecih, s sabo prinesite dodatno oblačilo.

 

Ogled traja uro in pol.

Ko se boste zasopihani vračali po stopnicah iz rudnika in ko boste izvedeli, da je to le desetina poti, ki so jo morali prehoditi rudarji. Po končanem delu, boste vsaj približno spoznali, kako težko je bilo delo rudarja.