Adam in Žan,

dve leti je minilo, odkar sem vaju spoznala. Že na začetku sta mi pobrala par let življenja - že na prvem pregledu, ko sem izvedela, da sta dva in potem, ker sta se mi odločila pridružiti dva meseca in pol prezgodaj.

 

Za nami sta dve pestri leti - polni čustvenih pretresov: od prvega dneva, ko sem čakala in prosila, da vama bo uspelo preživeti, pa do možganskih krvavitev, pa prekinitev dihanja, in vseh motoričnih težav in nevrologov, nefrologov, fizioterapevtov in ostalih zdravnikov.

 

Dve leti, polni trenutkov, ko me je bilo na smrt strah za vaju, dve leti trenutkov, ko sta mi kravžljala živce in dve leti, ko sem bila kronično neprespana. Moji možgani se niso več vrnili v prvotne zmožnosti - kar sicer ni najboljše glede na to, da sem po poklicu novinarka in z jezikom služim denar.

 

 

A hkrati sta za menoj najlepši dve leti mojega življenja. Dve leti, polni objemov, poljubov in smeha. Dve leti pristne, brezpogojne ljubezni, za katero nisem vedela, da obstaja. Dve leti, napolnjeni s čudovitimi trenutki, ko sem jokala od sreče, ko sem ploskala ob vsakem koraku, ki sta ga naredila - tako velikem kot majhnem. Dve leti, polni sladkih zmag, katere so nas pripeljale do tega, da sta pri dveh letih popolnoma zdrava fanta. Od 900 gramov na 11 kil in 1540 gramov na 13 kil. Brez bronhitisov, brez prehladov, brez vročine.

Dve leti, polni trenutkov, ko sta me s svojimi vragolijami nasmejala do solz, ko sta prvič rekla "mami", dve leti izzivov, za katere ne bi nikoli rekla, da jih zmorem.

Kar pa se tiče mojih "službenih sposobnosti", pa sta hkrati za slabše delovanje mojih možganov, "kriva" tudi za začetek projekta Junaki prvega nadstropja, ki je mojemu življenju dodal še drugačen smisel. Zgodbe, ki sem jih lahko povedala - mamice, hvala še enkrat za vse zgodbe - so moje življenje obogatile. Zgodbe o herojskih mamicah in očkih in o malih borcih, ki se tako močno borijo za svoje življenje.

 

 

In zato, Adam in Žan, hvala. Hvala za to, da sta mi pokazala, da sem močna oseba, ki prenese veliko več, kot je mislila. Hvala za to, ker sta se borila. Hvala, ker sta mi pokazala, da skupaj zmoremo vse. In hvala, da sem lahko mama. Mama najbolj čudovitima dvojčkoma na celem svetu.

Vajina mami

 

PREBERITE TUDI: BLOG: Ko carski rez boli v duši

 

---

 

Petra Znoj je urednica portala Ringaraja in mamica nedonošenima dvojčkoma Adamu in Žanu. Zaradi vseh zapletov pri dvojčkih, ki sta bila rojena kar dva meseca in pol prezgodaj, je skoraj diplomirala iz pediatrije in razvoja otrok.  A vendar po srcu ostaja novinarka in z veliko strastjo pripoveduje zgodbe drugih, zato tudi ureja portal nedonošenčkov Junaki prvega nadstropja, kjer so zapisane zgodbe otrok, ki so se rodili prezgodaj.

Je zagrizena razkrivalka resnice, ki včasih ni tisto, kar želimo, je pa tisto, kar potrebujemo, odvisnica od dobre kave in marmornatega kolača (pa tudi kozarca vina).   

 

 

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.