Digitalna tehnologija je že močno vpeta v vzgojo otrok, ne le doma, ampak tudi v izobraževalnih ustanovah, kar prinaša številne prednosti, hkrati pa tudi izzive, saj ima pretirana in nepremišljena uporaba lahko zelo škodljive posledice za otroke. Lahko vodi v zasvojenost, svari psihoterapevt Miha Kramli.

Na Fakulteti za družbene vede je v sredo potekala konferenca za učitelje in ravnatelje osnovnih šol, na kateri so strokovnjaki s področja šolstva in digitalizacije razpravljali o uvajanju digitalnih tehnologij v proces učenja in o izzivih poučevanja v digitalni dobi. Učitelji se zavedajo, da so jim nove tehnologije lahko v veliko pomoč pri pripravi učnih ur in podajanju znanja učencem, da lahko lažje razumejo snov, hkrati pa priznavajo, da na tem področju potrebujejo nasvete in izobraževanja tudi sami, saj nenehoma nastajajo novo digitalna orodja in razvoj na tem področju poteka zelo hitro. Tako učitelji kot starši morajo biti otrokom zgled pametne in odgovorne uporabe digitalne tehnologije.

Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer, ki je bila častna gostja konference, je poudarila, da je treba novo tehnologijo v šole vpeljati odgovorno, etično in premišljeno. Dejala je: »Naš cilj je, da digitalne tehnologije v šolah niso zgolj orodje, temveč zavezniki učiteljev in učencev. Prizadevamo si za njihovo vključevanje v izobraževalne procese na način, ki spodbuja učenje, sodelovanje in varnost. Ob tem pa moramo kot družba, šolstvo in država poskrbeti, da otroke opremimo z znanji in orodji za varno, zavestno in odgovorno uporabo digitalnega sveta.«

 

Ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer

 

Miha Kramli: »Oblikuje naj se družinska kultura uporabe novih tehnologij!«

Terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici Miha Kramli je v zelo zanimivem predavanju predstavil številne pasti težave, ki jih lahko prinese neuravnotežena uporaba novih tehnologij. Meni, da se naša odvisnost od tehnologije povečuje na številnih področjih, npr. v zdravstvu (operacije s pomočjo robotov), zato se tega ne smemo bati, paziti pa moramo, da nas ne pripelje v zasvojenost. Dokler tehnologijo uporabljamo za delo, smo varni, saj ima naše telo varovalni mehanizem, ki se kaže kot utrujenost, težava pa je, če se usedemo pred ekrane za zabavo, sprostitev in pri temi izgubljamo nadzor nad časom, denarjem in svojim osebnim življenjem. Ta težava se zlasti kaže pri otrocih in mladih, a tudi starejši niso imuni nanjo.

Miha Kramli je poudaril, da se pot k zasvojenosti otrok danes praktično začne že v zibelki, saj so že dojenčkovi možgani izpostavljeni zelo intenzivnim dražljajem, ki jih nudijo sodobne tehnološke igrače. Nekateri 3-letniki sploh ne pojedo obroka, če medtem ne gledajo tablice ali telefona. To vodi k temu, da »imamo v tem času v naši državi okrog 3000 osnovnošolcev in srednješolcev, ki zaradi nepravilne uporabe nove tehnologije ne zmorejo dokončati šolanja in potrebujejo pomoč,« je dejal Miha Kramli. Poudaril je, da je zelo pomembno, da se zavedamo, da nepravilna uporaba novih tehnologij lahko sesuje družinsko dinamiko. Tam, kjer je družina 2 do 3 ure na dan povezana, se pogovarja, ustvarja, kuha ipd. brez uporabe digitalne tehnologije, se ustvarijo potrditveni občutki, ki so za razvoj otroka nujni.

 

Terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici Miha Kramli 

 

Dodaja še, da pretirana uporaba novih tehnologij vodi v stalen občutek energetske krize; 12-letni otrok je brez iskrice, strasti, je razdražljiv, utrujen in naveličan vsega, zato bi morala vsak družina določiti časovno in prostorsko omejitev pri uporabi novih tehnologij, npr. da te naprave niso prisotne v spalnih prostorih. "Nujno potrebujemo vpeljati časovno in prostorsko kulturo uporabe digitalnih tehnologij, pri tem je osveščanje izredno pomembno. Hkrati pa mora dati signal tudi država in to urediti na sistemski ravni. Še toliko bolj, ker bomo od tehnologije vedno bolj odvisni, zato moramo poskrbeti, da od nje ne bomo zasvojeni,« meni Kramli.

 

Nova tehnologija naj bo v šolah pomoč učiteljem in učencem

V sodobnem svetu poučevanje postaja vse bolj dinamično, interaktivno in odvisno od digitalnih orodij. Prava mera uporabe prednosti, ki jih prinaša nova tehnologija, pa predstavlja izziv tudi za pedagoške delavce.

Nekaj zanimivih primerov, o tem, kako v praksi izgleda poučevanje v digitalni dobi, so se v sklopu okrogle mize predstavili Nina Jelen, večkrat nagrajena učiteljica, ki z delavnicami pomaga dvigovati digitalne kompetence svojih starejših sodelavcev,  ddr. Lorena Mihelač, doktorica interkulturologije in doktorica informacijske znanosti in tehnologije, ki je že pred 20 leti opozarjala na prednosti spletih učilnic, in Matija Torlak, direktor Digital School Slovenija. Slednji je predstavil še konkretna digitalna orodja, ki učiteljem omogočajo učinkovitejše predajanje znanja in lažje vključevanje tehnologije v vsakodnevni učni proces.

 

 

Na OŠ Ivana Skvarče v Zagorju, kjer je zaposlena učiteljica Nina Jelen, so se odločili, da bodo k dvigu digitalnih kompetenc učencev pristopili sistematično. Pripravili so načrte za vsak razred posebej, npr. v nižjih razredih učijo računalniškega razmišljanja z uporabo robotkov in raznih iger, v višjih pa postopoma spoznavajo različna digitalna orodja in aplikacije. Predstavila je tudi projekt proti sovražnim komentarjem na spletu, ki so ga uspešno izpeljali na njihovi šoli.

Ddr. Lorena Mihelač je poudarila pozitivne plati igrifikacije in dejstvo, da lahko z novimi tehnologijami izboljšamo proces učenja otrok s posebnimi potrebami, saj dobivamo informacije o njihovem osvajanju znanja v realnem času. 

Na konferenci je bila učiteljem predstavljena tudi nadgradnja brezplačne spletne platforme Spletne brihte, ki je so jo zasnovali v A1 Slovenija v sodelovanju z Digital School Slovenija. Številni osnovnošolci platformo že aktivno uporabljajo in se s tem učijo odgovornega življenja na spletu, sedaj pa s platformo naslavljajo tudi potrebe učiteljev. »Ker poučevanje o digitalnih tehnologijah ni vključeno v redni učni načrt, so ravnatelji in učitelji prepuščeni lastni volji ter razpoložljivosti časa in sredstev, ki jih lahko vložijo v poučevanje teh vsebin. Nadgradnjo projekta Spletne brihte smo zato pripravili v smeri večje opolnomočenosti učiteljev, ki bodo s pomočjo različnih vsebin in učnih načrtov učence lažje pripravili na življenje v digitalnem svetu,« je dodal Dejan Turk, predsednik uprave A1 Slovenija in A1 Hrvaška.

Interaktivna platforma Spletne brihte 2.0 vsebuje širok nabor koristnih vsebin za razvijanje ključnih digitalnih veščin prihodnosti ter zabavne izzive, kvize in elemente igrifikacije, razvite v sodelovanju s strokovnjaki in prilagojene otrokom, staršem in učiteljem. Slednjim poleg številnih vsebin in orodij za sodobno poučevanje v digitalnem svetu ponuja tudi dostop do učnih priprav za uporabo pri učnih in razrednih urah ali za popestritev učnega procesa. S kakovostnimi vsebinami jim nudi podporo za krepitev lastnih digitalnih kompetenc in učinkovito prenašanje znanja na učence, širok izbor vsebin pa se sproti dopolnjuje.

Zelo zanimivo je bilo tudi izvajanje osnovnošolske učiteljice Maje Kodarin, ki je kolegom predstavila svoje praktične izkušnje z rabo digitalnih tehnologij v učilnici, in sicer to, kako je odlično izkoristila umetno inteligenco pri pripravi učencev na Cankarjevo tekmovanje.