Najbrž ne bi našli nobene bodoče mamice ali očeta, ki se ne bi pogovarjal s svojo malo pikico v trebuščku, saj upa, da malo dete sliši, prepozna glas. Je dejansko mogoče, da nas otrok tam notri dejansko sliši skozi vse te prepreke in če nas, kdaj nas sliši in kako to zveni? Verjetno ste do zdaj že veliko prebrali o tem, da je to res, kljub temu pa vas bo mogoče presenetila še katera od teh 15 stvari, ki jih dojenček osvoji še pred porodom. Preberite!

 

Otročiček v trebuščku se uči veliko stvari, ki so pomembne za življenje zunaj njega. Otrok v teh devetih mesecih življenja v trebuhu v njem raste, razvijajo se njegovi vitalni organi, hkrati pa se tam notri dogaja še veliko več, kot si predstavljamo. Presnetljivo je, da se dojenčki v trebuhu marsikaj tudi učijo. Pa ne samo tega, kako vas pošetno dregniti med rebra, v trebuhu se pri dojenčku razvijejo mnogi čuti, s pomočjo katerih na nek način spoznava svet zunaj trebuha. Razvoj znotraj maternice jeprecej bolj kompleksen kot se nam zdi.

 

PREBERITE TUDI: 7 presenetljivih dejstev o nosečniškem trebuhu

 

1 Vdih, izdih. Diham.

V resnici zarodek v trebuhu ne diha tako kot to počnemo ljudje, kljub temu pa se njegovo telo uči, kako prvič vdihniti. V nosečnosti zanj v resnici diha mati, saj kisik, ki ga mama vdihuje, prek popkovnice pride tudi do dojenčka, ogljikov dioksid pa se izloči skozi posteljico. Okrog devetega tedna plod že prične vaditi dihalne gibe, proti koncu nosečnosti dete že občasno vdihne in izdihne amniotsko tekočino in premika trebušno prepono gor in dol. Vse to je dejansko priprava na prvi vdih, ki ga bo moral narediti, ko se rodi.

Mamino telo igra zelo pomembno vlogo pri razvoju otrokovih pljuč. Njeno telo namreč proizvaja veliko količino posebne snovi v amniotski tekočini, ki jo zarodek potrebuje za to, da v njegovih pljučih nastajajo zračni mehurčki. Do 35. tedna nosečnosti naj bi bila njegova pljuča dovolj razvita, da bi v primeru predčasnega poroda zmogla samostojno dihati. Jok dojenčka, ko se rodi, je začetek dihanja, saj prvič zares zajame zrak, na kar se je v trebuhu pripravljal toliko časa.

 

2 Poslušam.

Trebuh v resnici ni najbolj tih prostor. Dojenček je obkrožen z mnogimi zvoki, ki jih proizvaja materino telo: bitje srca, zvok pretakanja krvi po telesu, zvoki želodca, kolcanje in mamin glas. Poleg tega otrok v trebuhu sliši tudi druge zvoke: televizijo, avto, glasbo, glasove in pogovore, lajež ... V bistvu vse kar sliši mamica, lahko prodre tudi so dojenčka v trebuhu. Od 20. tedna dalje se pri plodu razvije čutilo za sluh in nekje do 27. tedna se otrok prične odzivati na zvoke in vibracije, ki prihajajo do njega. Dojenčki sicer zvokov ne slišijo tako kot mi; gre za neke vrste skupek različnih šumov. To je razlog, da po rojstvu veliko otrok pomiri, takoimenovani beli šum, ki je podoben šumu v trebuhu. Zanimivo je tudi to, da si dojenčki zapomnijo zvoke, ki so jih pogosto poslušali znotraj trebuha, na primer po rojstvu bo otrok prepoznal mamino najljubšo skladbo ali pesmico, ki mu jo je največkrat prepeval očka.

 

3 Navezovanje na svojo mamico

Prvo navezovanje stika z mamico je prav prepoznavanje njenega govora in odkrivanje, kdo je mama. Še pred rojstvom je tako otrok zmožen prepoznati mamin glas in ga razločiti izmed mnogih drugih glasov. Raziskovalci so odkrili, da se dojenčkov srčni utrip okrog osmega, devetega meseca nosečnosti zmanjša, ko sliši mamin glas. Njen glas ima še pred rojstvom nanj pomirjevalni učinek. V eni od raziskav, so dan starim dojenčkom dali dudo, ki je bila povezana s predvajalnikom maminega glasu in drugimi glasovi, ki so se vklapljali glede na to, v kakšnem ritmu je novorojenček vlekel dudo. Raziskovalce je presenetilo to, da so novorojenčki že v 10 do 20 minut razvili vzorec sesanja, ki je aktiviral posnetek maminega glasu. To je edinstvena sposobnost novorojenčkov, da se izjemno hitro učijo.

 

PREBERITE TUDI: Morojev refleks: ko se dojenček nenadoma zdrzne

 

4 Prepoznavanje jezika

Naša mala pametna bitja pa ne znajo samo prepoznati maminega glasu in ločevati glasove, neverjetno je tudi to, da se v maternici že naučijo jezika. Njihova ušesa se že v trebuh naučijo razlikovati med jeziki in dobro vedo, kateri je jezik govori mati. Raziskovalci celo menijo, da se dvojezičnost začne že v maternici, torej še pred rojstvom. Dokazali so namreč, da novorojenčki že znajo razlikovati med dvema različnima jezikoma: če je mamica dvojezična, bodo enak interes pokazali za oba jezika, ki ju govori mama, če pa govori samo enega, ne bodo pokazali zanimanja za tisti jezik, ki ni materin jezik.

 

5 Odzivanje na stres

Stres ni priporočljiv za nosečnico in očkova naloga je, da poskrbi, da ga je v življenju bodoče mamice čim manj. Zmanjševanje stres v nosečnosti je zelo pomembno za razvoj otroka v trebuhu, saj je veliko znanstvenikov dokazalo, da stresni hormoni in kemične snovi, ki se ob stresu sproščajo v telesu nosečnice, pridejo tudi do otroka v maternici. Telesne spremembe, ki jih povzroča stres, vključno s porastom stresnih hormonov, povečuje možnost za okužbe v maternici. Zarodek je tako ob stresu primoran, da se prilagaja in spopada s stresnim okoljem, ki mu je izpostavljen in ko se rodi, je lahko takšen otrok bolj podvržen razvoju različnih bolezni, povezanih s stresom. Nekatere študije so celo prišle do rezultatov, da lahko visoka stopnja stresa v nosečnosti, vpliva na otrokov značaj in vzorec obnašanja, ko je otrok rojen. Zato priporočamo, da se izogibate stresu v največji možni meri, saj gre za vaše zdravje in zdravje nerojenega otroka.

 

6 Vem, kaj si jedla, mama.

Neverjetno, toda že v 13. tednu nosečnosti otrok v trebuhu razvije čut za okus. Njegovi možgani že lahko razločijo razliko v močnih okusih, recimo česen ali kari (curry). Še več, določen okus je lahko zarodku celo bolj všeč kot drugi. Dojenčki v trebuhu že lahko razločijo vseh pet okusov: sladko, slano, grenko, kislo in »mesnat«, poln okus (umami – okus povzročen z glutaminsko kislino), ki pridejo v dojenčkova usta prek amniotske tekočine, ki jo pije v maternici. Dokazano je, da imajo dojenčki radi sladko, saj so z raziskavami prišli do zaključkov, da dojenček popije več te tekočine, ko je ta sladka. V zadnjem trimesečju otrok popije kar en liter! amniotske tekočine, saj se s tem pripravlja na dojenje.

Ne pozabite, tako kot amniotska tekočina vsebuje okuse, ki jih je mama zaužila, tako vsebuje te okuse tudi materino mleko. Nekatere raziskave kažejo, da bolj kot je pestra prehrana nosečnice oziroma doječe mamice, manj možnosti je, da bo dojenček kasneje izbirčen. Ampak, ne zanašajte se samo na to, dojenčki in malčki gredo skoraj vsi tudi skozi fazo izbirčnosti!

 

7 Občutek za dotik in premikanje

Dojenček v maternici zelo zgodaj razvije občutek za dotik. V 8. tednu nosečnosti se bo dojenček odzval na katerikoli dotik od zunaj v bližini svojih ust in obraza, že v 11. tednu pa bo začel raziskovati trebuh s premikanjem rok, nog in uporabo ust. Vse te gibe mamice sicer občutijo šele, ko otrok postane večji in je zato manj prostora v trebuhu. Nekaj najlepšega je, ko lako tudi mamica občuti, kako se otroček odzove, ko nežno poboža ali se dotaknete trebuščka. Dojenček reagira tudi na premike, ko se mamica smeji ali zmerno vadi in se s tem uči novih gibov.

 

PREBERITE TUDI: Kako naj se bodoči očka poveže z bitjem v trebuhu?

 

8 Sanjam

Dolgo se je o tem ali dojenčki v trebuhu tudi sanjajo le ugibalo, saj se otroka v trebuhu ni mogoče priklopiti na naprave za spremljanje možanske aktivnosti. Dete v maternici v resnici prespi večino časa in njegov spanec je tako trden, da pride tudi v fazo REM (Rapid Exe Movement). Nedavno so strokovnjaki ugotovili, da že 23. tedno star plod doživlja REM fazo spanca, kar pomeni, da pade v tako globok spanec, da lahko tudi sanja. Z uporabno naprednih matematičnih izračunov so raziskovalci dognali, da nerojeni dojenčki doživivljajo prav tako hitro premikanje očes kot odrasli. Ker pa ni nujno, da takrat vedno sanjamo, lahko predpostavljamo, da tudi dojenčki v trebuhu včasih sanjajo, včasih pa ne.

 

9 Smejim se.

Dojenček v trebuhu odkriva svoje reflekse: uči se premikati prstke na rokah in nogah, ustnice, odpira in zapira oči in se celo uči, kako in kdaj se smejati. Z napredkom ultrazvočne tehnologije je nastalo veliko izjemno čistih posnetkov dojenčkov, ki se v trebuščku prisrčno smejijo, čeprav ne vemo točno, kaj je njihov razlog za smeh.

 

10 Odzivanje na svetlobo

Trebuh je zelo temen prostor in to je razlog, zakaj novorojenček ob prihodu na svet tesno stisne svoje veke zaradi svetlobe, ki mu osvetli obraz. Nekje v sedmem mesecu nosečnosti, dojenček prične odpirati in zapirati oči, čeprav zaradi teme ne vidi prav daleč. Za tipanje prostora zato uporablja svoje prstke in nogice. Zdravniki zatrjujejo, da se otrok obrne stran od močne svetlobe, če jo usmerimo v svoj trebuh, kar dokazuje, da dojenček lahko zazna tudi spremembo v svetlobi. Na ultrazvoku je bilo celo vidno, kako dojenček odpira in zapira svoje oči in s tem vadi gibe, ki jih bo potreboval, ko pride na svet.

 

11 Jokam

Dojenčki jočejo veliko, to je njihov način komuniciranja. Verjeli ali ne, joče že dojenček v trebuščku. Strokovnjaki pravijo, da prične jokati okrog 28. tedna nosečnosti in to naj bi bila reakcija na določene dražljaje oziroma s tem pokaže svoje neugodje. Veliko študij ugotavlja, da na jok nakazuje dojenčkova mimika in premiki: odpiranje ust, premikanje jezika in neredno vdihi pred dejanskim izdihom.

 

12 Obrazna mimika

Dojenček v trebuhu se smeji, veliko prej kot si predstavljamo in prav tako je znano tudi, da v maternici vadi različne izraze na obrazu. 4D ultrazvočne preiskave so nam dale izjemen vpogled v svet znotraj maternice s pomočjo katerega je danes že znano, da dojenček v trebuhu ne vadi le akrobatskih gibov, ampak se uči tudi različne obrazne mimike. Strokovnjaki pravijo, da se dojenček v maternici nauči uporabljati veliko število različnih izrazov na obrazu: zavijanja z očmi, odpiranja vek, čeprav je tema, vadi dihanje, čeprav ni zraka, mežika, čeprav ni nobene svetlobe, vse to zato, da se pripravi na življenje zunaj maternice.

 

13 Sesanje palca

Sesanje palca je naraven refleks dojenčkov in je znak srečnega in zdravega otroka. Dojenčki se v bistvu te veščine naučijo že v trebuhu, ko sesanje uporabljajo za pomiritev. Pri približno 6. mesecih prične dojenček uporabljati prste za raziskovanje svojih lic in ustnic. Ker se dojenček večino stvari nauči prek občutljivih čutil v ustih (zato tudi novorojenčki in dojenčki vse stavijo v usta), je sesanje palca naslednja stopnja raziskovanja z usti. Strokovnjaki pravijo, da je sestanje pomemben dokaz zdravega razvoja dojenčkovih možganov, hkrati pa se s tem dojenček pripravlja na zmožnost samopomiritve in hranjenja zunaj maternice.

PREBERITE TUDI: 7 zanimivih dejstev o brcanju v trebuhu

 

14 Prepoznavanje uspavank

Približno v 34. tednu nosečnosti, dete v trebuhu lahko prepozna pesmi in ritme določenih uspavank. Mamin glas je za dojenčka v trebuhu tako pomemben, da se z njegovo pomočjo marsičesa lahko nauči. Floridski raziskovalci so izvedli študijo, v kateri so nosečnice v tretjem trimesečju (28. teden nosečnosti) recitirale določene verze svojim otrokom v trebuhu trikrat dnevno celih šest mesecev. Ugotovili so, da se dojenčkov srčni utrip v 34. tednu nosečnosti spremeni ob recitiranju znanih verzov, tudi če jih govori nekdo drug. Materin glas je v bisvu prvi vir stimulacije razvijajočega se zarodka, posebej je zanj pomemben v tretjem trimesečju, ko se pri dojenčku najbolj razvija proces zgodnjega učenja in sposobnost pomnjenja.

 

15 Priprave na veliki svet

Dojenčki so zelo radovedna bitja in ta radovednost se kaže že pri nerojenem otroku. Raziskujejo okolje, se dotikajo svojih ustnic, prstov na nogah in rokah, zgodilo se je celo, da je otrok v trebuhu segel proti igli, ki jo je zdravnik pri amniocintezi zapičil v trebuh. Dojenček v trebuščku bo sesal palec, se igral s popkovino in dobesedno plezal po trebuhu. Prisluhnil bo vsakemu zvoku in se učil. Vse to z enim samim razlogom: da bo pripravljen, ko se bo rodil v ta svetel in velik svet. Vse to so pomembne lekcije, ki jih bo potreboval za življenje, lekcije, ki jih bo potreboval, da bo lahko samostojno dihal, znal sesati in požirati, da se bo lahko hranil. Teh devet mesecev in en milijon brcev je nujnih, da je dojenčke pripravljen na življenje zunaj maternice.

 

VIR: Babygaga.com