Je otrok narave, zelene trave, nežnih kolen, visokih dreves, hitrosti in moči. On je vse, kar sem si želela.

 

Je otrok poln ljubezni, velikega srca in nežne duše, ki je nedotakljiva in neodvisna, pravi mali volk. Nežna duša, kot je svila, bolj ranljiva, kot si želim, iskren pogled in topel objem.

 

Mislim, da včasih kot mama dam preveč. Sprašujem se, če ga preveč ljubim, ali me preveč skrbi zanj? Naj mu dovolim, da si želi mojega dotika in vonja, da čuti osamljenost in si želi bližine? Vsi pravijo, da je fant in da ga ne bi smela imeti tako rada. Mora biti močan. Ko joče zaradi malenkosti, vidim poglede drugih mater, ki mi govorijo: Kriči nanj, ne dovoli mu jokati! Mora postati močan človek! "Iste matere, isti videz, poleg sebe imajo može, očete in sinove, na katere niso pozorne, jim dajo premalo ljubezni in spoštovanja. Vsi si želijo objem in poljub. Vsi pravijo: Ljubim te! Ljubim te mama, ljubim te ženska, ljubim te, hči! "

 

PREBERITE TUDI: Dragi mož: ko se počutiš zapostavljeno, se spomni tega

 

Kako bi se ti isti ljudje lahko naučili ljubiti in poljubljati, če niso prejeli poljubov in objemov?

 

Kako lahko vsi ti sinovi spoštujejo vaše potrebe, če njihove potisnete pod preprogo, da naredite "močne ljudi"?

Kako bodo vaše hčere srečne, zadovoljne in ljubljene, če bomo sinovom privzgajali, da ljubezen ni pomembna in jo je treba meriti ...

 

Ali razmišljate o tem?

 

Ne vzgajate samo sina, ampak bodočega partnerja in očeta, predvsem moškega. Nočem, da postane prazen in močan, ampak pogumen, samozavesten in izpolnjen. Za ljubezen, ki mu jo dajem, želim, da jo skozi življenje nosi kot ščit pred slabimi ljudmi, težkimi oblaki in temnim dežjem. Za poljube, ki sem jih nesebično delila z njim, si želim, da si jih zapomni za dneve, ko me ne bo tam,, da mu dam roko ali dotik.

 

PREBERITE TUDI: 10 stvari, ki jih otroci potrebujejo in 10, ki jih ne

 

Sanjam, da se njegov dan začne z nasmehom, večeri pa so napolnjeni z občutkom miru, sreče in izpolnjenosti. Želim, da je njegova pot čista, pokrita s kamenjem iskrenih sanj, ko teče za mavrico, in želim, da njegova roka in duša nikoli ne bosta prazni. Želim si, da bi njegovo srce raslo, da bi lahko ljubil sebe in druge. Želim vedeti, da je blizu narave kot zrak, da se ne boji izgubiti bitke, da ve, da se vse dogaja, da bi naslednjo zmagal.

 

Na koncu me ne zanima, če vsi mislite drugače. Na tem svetu ni knjige ali zapisa, ki bi me prepričal, da je v enem bitju preveč ljubezni.

Sin, vem, zgodila se ti bo napačna ljubezen, slabi dnevi, krivični ljudje. Prosim, ne prenehaj ljubiti. Ne prenehaj verjeti v ljubezen. V svojem življenju se ne strinjaj z nečim manjšim od tistega, kar sem ti dala kot otroku. Življenje je eno, to je rek, vendar je resničen. Ti si en. Ti si moj. Ti si najin. Zdaj in za vedno. Leti visoko, skači, ne dovoli, da brezciljno padaš! Vstani, nadaljuj in kljubuj! Premagaj veter, dež, nevihto. Živi, čuti svoje življenje, ne pusti se, ne prekrižaj poti drugih ljudi. Sledi svoji poti in sanjaj svoje sanje. Ko je težko, sprejmi tisto, kar nosiš v duši, se nasmehni, obrni in pojdi. Bodi gozd, gost in neposlušen, bodi voda, bodi ogenj. Bodi volk.

 

Vir: Ringeraja.rs

 

PREBERITE TUDI: 10 stvari, ki sem se jih naučil, odkar sem izgubil sina