»Še danes mi ni jasno, ali bi bili tisti nastavki na začetku res potrebni ali ne, če bi o dojenju takrat vedela toliko, kot vem danes. V porodnišnici so mi rekli, da imam ploske bradavice. Dojenčica ni in ni vlekla pri prsih.« Tako pravi mamica Sabina, ki je za dojenje uporabljala nastavke za dojenje. Ti naj bi bili v pomoč pri dojenju, sploh pri ranjenih bradavicah. Koliko pa nastavki dejansko pomagajo in kdaj?

Prve nastavke so poznali že v 16. stoletju. Uporabljali so jih za pomoč pri dojenju za zaščito ranjenih bradavic. Narejeni so bili iz svinca, srebra, voska, lesa, kositra, pločevine, kosti, slonovine ali stekla, z gumijasto elastiko ali gumijastim cucljem, ki ga je dojenček lahko sesal.

 

PREBERITE ŠE: Ko ti dojenje ne uspe ...

Vedela sem, da bom svojega otroka dojila, in bila sem prepričana, da je dojenje samo po sebi umevno, a po težkem porodu se nekako nisem znašla. Otrok je bil zaspan in ni imel volje do sesanja. Uporabila sem silikonski nastavek; po nekajdnevnem trudu nama je le uspelo, da se je dojenček dojil prek nastavka. Postopoma in počasi sem začela opuščati nastavek, včasih je šlo, včasih pa ne. V enem tednu se je otrok nastavka popolnoma odvadil. Barbara

Niso univerzalna rešitev

Nastavkov za dojenje ne potrebuje vsaka mati; vedno velja najprej preizkusiti druge metode, s katerimi dojenčku pomagamo, da se izuri v prisesavanju. Vendar pa v nekaterih primerih (in kadar jih uporabljamo pod nadzorom izkušenega zdravstvenega delavca) lahko pomagajo, da se med materjo in dojenčkom vzpostavi dojenje, ki je obema v zadovoljstvo.

Za večino mater, ki imajo težave z bolečimi bradavicami, nastavki za bradavice niso najboljša rešitev. Načeloma bolečina poneha, ko je otrok pravilno pristavljen.

 

PREBERITE ŠE: Vzroki za težave z laktacijo

Moja dojenčica je bila rojena 6 tednov prezgodaj. Po porodu je morala takoj na oddelek za intenzivno nego. Prve štiri dni je dobivala prilagojeno mleko, nato sem jo poskusila dojiti, vendar ni pokazala zanimanja. Mleko sem iztiskala in dojenčica je najprej dobivala moje mleko po steklenički. Vedno znova in znova smo poskušali z dojenjem. Poskusi so bili uspešni šele, ko sem ji ponudila dojenje prek nastavka. Tako se je dojila tri tedne, ko je imela obdobje hitre rasti in hude lakote. Verjetno je bilo dojenje prek nastavka zanjo preveč naporno, da bi se zadosti najedla. Mleko sem črpala in ji ga ob dojenju še dodajala prek stekleničke. Kmalu dodajanje po steklenički ni bilo več potrebno in se je spet samo dojila, saj je začela močneje vleči. Teja

Kdaj naj bi uporabljali nastavke za dojenje?

Nastavki za dojenje so koristen pripomoček, ki lahko pomaga, da se dojenček nauči učinkovitega sesanja. Njihova raba je smiselna, kadar gre za:

• dojenčke, ki med dojenjem jezik izplazijo ali ga vlečejo k sebi;
• dojenčke z nevrološkimi poškodbami ali motnjami;
• dojenčke, ki ne sesajo z dovolj moči ali pa se s težavo prisesavajo in le stežka ostajajo prisesani;
• nedonošenčke;
• dojenčke, ki se ne morejo prisesati na materine udrte bradavice.

Kaže, da nastavki nekaterim dojenčkom pomagajo zato, ker s svojo obliko omogočajo, da v točki, kjer se srečujeta trdo in mehko nebo, prihaja do močnega dražljaja. Takšen dražljaj dojenčka spodbuja k učinkovitemu sesanju.

Velikost

Nastavek za dojenje se mora, če naj bo učinkovit, lepo prilegati tako otroku kot materi. Paziti je treba na dolžino vršička (»bradavice«) in njegov premer. Po dolžini se mora prilegati otrokovim ustom, tako da seže konica vršička dovolj globoko proti nebu, da spodbuja učinkovito sesanje, ne pa pregloboko, tako da bi ga sililo v davljenje. Po obsegu se mora izboklinica prilegati materini bradavici, tako da se lepo usede nanjo, ne da bi bila preohlapna ali pretesna.

Ko uporabljate nastavek, sta pomembna pravilno pristavljanje in prisesavanje. Če se dojenček prisesa premalo v globino, konica vršička ne bo segala dovolj daleč v ustno votlino, da bi sprožila sesalni refleks. Če pa dojenček ne zajame v usta dovolj velikega dela nastavka, mleka ne bo mogel učinkovito izsesavati.

Z nastavki je dojenje res bolj zapleteno: prekuhavanje, kamorkoli greš, jih moraš vzeti s sabo, paziti, da ti ne padejo. Zoprno je, ko prideš kam, jih povlečeš iz torbice in ljudje zrejo vate ali ti celo solijo pamet, češ, »vrzi že to plastiko stran« ali »ubogi otrok, ki mora vleči plastiko«. Ampak brez te plastike se moj dojenček sploh ne bi dojil. Nataša

Skrbi glede zaloge mleka

Matere, ki uporabljajo nastavke za dojenje, morajo biti zelo pozorne na zalogo mleka in na dojenčkov napredek pri teži. V prvih dneh pomaga, če si med posameznimi obroki mleko še same dodatno iztiskajo. Mleko, ki ga tako zberejo, lahko pozneje po potrebi uporabijo kot dodatek dojenju. Morda vam bo pediater predlagal, da otroka občasno prinesete stehtat v ambulanto, tako da se prepričate, ali dobiva dovolj mleka. Sicer pa se lahko o tem prepričate tudi tako, da beležite število dojenčkovih polulanih in pokakanih plenic.

Odvajanje od nastavka

Že en teden se poskušava dojiti brez nastavka, na začetku se zelo upira. Ko ji ponudim dojko brez nastavka, prav užaljeno joka. Tako najhujšo lakoto prebrodiva z nastavkom, nato pa včasih nadaljujeva brez njega. Upam, da se bo sčasoma hčerka v celoti navadila dojiti brez nastavka.

Prepričana sem, da je zaradi dojenja z nastavkom manjša stimulacija mleka. Če si ne bi dodatno izbrizgavala mleka, bi danes verjetno morala že dodajati. Vsekakor pa je bolje dojiti z nastavkom kot pa sploh ne dojiti. Teja

 

PREBERITE ŠE: Drža pri dojenju

Ko se odločate, ali bi nastavek opustili, se ravnajte po znamenjih, ki jih daje otrok. Dojenček utegne potrebovati pomoč, ki mu jo daje nastavek, nekaj dni ali pa več mesecev. Pri nedonošenčkih pogosto opažamo, da nastavka ne potrebujejo več, ko mine toliko časa, kolikor prej so se rodili (ko torej dosežejo korigirano starost 0).

V času, ko dojenčka odvajate od sesanja prek nastavka, pozorno spremljajte, koliko polulanih in pokakanih plenic »pridela«, da se prepričate, ali brez nastavka dobiva enake količine mleka kot z njim.

Med samim hranjenjem pustite, da sesa prek nastavka, vse dokler ne poteši najhujše lakote, nato pa nastavek odstranite in mu ponudite golo dojko. Ker sami najbolje veste, kaj je otroku všeč in kaj ne, na podlagi tega odkrijte pot, ki vama najbolj ustreza. Bodite potrpežljivi. Odločitve, ki jih boste sprejeli glede nastavka, bodo odvisne od tega, kakšne so vaše potrebe in v kakšni situaciji ste se znašli.

Mati, ki doji z nastavki, naj poveča telesni stik kože na kožo s svojim otrokom, kar izboljša občutke povezanosti matere z otrokom. Mati in dojenček se lahko skupaj kopata v topli kopeli, kjer sta oba sproščena, in se lahko poskusita dojiti brez nastavka. Kadar so dojenčki zaspani, se manj upirajo spremembam, če mati prsni nastavek odstrani. Mati naj tudi vedno najprej poskusi podojiti otroka brez nastavka, šele nato naj mu ponudi dojke z nastavkom. Poskusi dojenja z nastavkom in/ali brez njega so lahko zelo stresni tako za mater kot za otroka.

V starejših besedilih o dojenju najdemo nasvet, da nastavek postopoma in počasi režemo s škarjicami z vrha konice. Ta metoda je primerna le za gumijaste nastavke. Za silikonske nastavke ni primerna, pa naj bodo ti še tako tanki. Odrezani rob silikonskega nastavka je zelo oster in lahko poškoduje otrokova usta in materine bradavice.

Mati, ki otroka odvaja od nastavka, naj bo v stiku z zdravnikom, kjer lahko pogosteje spremlja otrokovo zdravje in napredovanje pri teži. Skrbno naj opazuje mokre in pokakane pleničke, ki so dober znak, da otrok dobi dovolj mleka, pazi naj, da je otrok pravilno pristavljen in da pravilno sesa. Otroci, ki so zdravi, živahni in čuječi, ki dobro napredujejo pri teži, s postopnim prehodom na dojenje brez nastavkov verjetno ne bodo imeli težav.

VIRI:

 Dojenje, darilo za življenje, knjižica LLL Slovenije, več avtorjev, 2005

 The Breastfeeding Answer Book, LLLI, 2003

 Nipple Shields ... Friend or Foe, LEAVEN, Vol. 36, No. 3, June-July 2000, pp. 39–41