Dolgočasenje je stanje, v katerem se znajdejo včasih tudi otroci, ki imajo praviloma ogromno energije in načrtov, idej. Včasih preprosto ne vedo, kaj bi počeli. Nobena stvar jih ne zanima, ležijo po kavču ali se prestavljajo iz sobe v sobo in tarnajo, da ni nič pametnega za početi.

Starši včasih naredimo napako in takoj pričnemo z nasveti, kaj vse bi otrok lahko počel ali pa izpustimo svoje delo in ga pričnemo animirati. Ampak, v tem, da je otroku dolgčas ni nič slabega. Pa mu naj bo! Starši ne moremo biti vedno animatorji. Včasih je potrebno, da si otrok svoj del dneva začrta tudi sam. Veliko bolje bo, če otroka naučimo, kako se sam spopade z dolgočasjem.

PREBERITE TUDI: Kaj storiti, ko otrok reče, da mu je dolgčas?

Res je, da majhni otroci potrebujejo nekoga, ki jih animira. Z malčkom se skupaj igramo, zlagamo kocke, beremo pravljice in smo ob njem. To je naloga staršev. A tudi malčki se včasih znajo zaigrati sami in takrat se starši lahko umaknejo.

Pri starejšemu otroku je drugače. Sam naj se prične spopadati z občutkom dolgčasa. Starši naj se umaknejo, njihova naloga ni animirati. Če se otrok dolgočasi, starši niso za to nič krivi. S tem bodo otroka naučili, kako naj sam začne delati načrte, spodbujali bodo njegovo ustvarjalnost. Otrok se bo začel odločati sam, počel bo tisto, kar bo njemu tisti hip ugajalo, ga zadovoljilo.

Ko starejšemu otroku postane dolgčas, se mora v njegovi glavi sprožiti 'alarm': »Dolgčas mi je, kaj naj počnem?« in prav to je, kot pravijo strokovnjaki, potrebno, da se otroci sami naučijo razmišljati in se pravilno razvijajo v odrasle osebe. Osebe, ki ne bodo mogli vse življenje imeti nekoga, ki jih bo usmerjal, kaj naj počnejo. Tudi otroci morajo slej ko prej postati odgovorni, samozavestni in sposobni odločati. In takšnemu otroku kmalu ne bo več dolgčas. Ne v otroštvu in niti ne v odrasli dobi.

 

Imate težave z vzgojo? Zastavite vprašanje Ringarajinim strokovnjakom TUKAJ.

PREBERITE TUDI: Motnja ADHD: Kako otroku pomagati?