Nakup nepremičnine s pomočjo lizinga

Ostati večni ujetnik najemništva v tujem stanovanju ali si kupiti lastnega? To je najpogostejše vprašanje mladih.. Dolgoročno je visoka najemnina čedalje bliže mesečnemu obroku kredita ali lizinga, ki bi ga sicer namenili za bodoče lastno stanovanje. Napovedi o obdavčenju nepremičnin pa ne obljubljajo drugega kot to, da bodo stanovanjske najemnine morda kmalu  še višje, saj bi lastniki stanovanj zagotovo poskušali morebitne nove stroške bolj ali manj  prevaliti na najemnike. Zato se pogumnejši odločajo zlasti za lizing, ki še vedno prevladuje pri nakupu premičnin (vozil), a po novem najhitrejšo rast beleži tudi pri financiranju nepremičnin. Trdimo lahko, da postaja lizing  privlačnejši in bolj dosegljiv kot večina stanovanjskih posojil.

Lizing osvojil nepremičnine

Po zadnjih podatkih združenja slovenskih lizinških podjetij – lanske še preračunavajo – je bila zadnja letna rast obsega lizinških poslov z nepremičninami kar 52-odstotna. Med nepremičninami, kamor štejemo tudi poslovne objekte (hoteli, gostinski lokali, poslovne zgradbe in proizvodni objekti), odpade največji delež na slednje, toda obseg lizinga stanovanjskih objektov se je predlani povečal kar za 82 odstotkov, medtem ko se je takšno financiranje poslovnih prostorov na letni ravni povečalo za 42 odstotkov.

Donosi se utegnejo manjšati predvsem v prestolnici, pri čemer nekaj zagotovo prispeva napoved Stanovanjskega sklada Slovenije o množični gradnji cenejših stanovanj, za katera se že daljša vrsta potencialnih kupcev. Ljubljanske nepremičnine so postale predrage tudi v primerjavi z nekaterimi evropskimi prestolnicami, cene nepremičnin hitreje rastejo v njeni okolici in širše, zlasti v drugih regionalnih središčih. Ljubljančani se selijo v predmestje, kjer so nepremičnine cenejše.

Ali je ponudba nepremičnin pri nas zares tako majhna, da so vrtoglave cene že več let upravičeno značilnost slovenskega trga nepremičnin, tudi poslovnih? Kot vzrok takih razmer pogosto navajajo neustrezno ponudbo stavbnih zemljišč, zamudne postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja, denacionalizacijo, neurejeno zemljiško knjigo in podobno. Kakor trdi direktor ljubljanskega lizinškega podjetja Immorent Boris Tuma, to ne velja za poslovne nepremičnine: »Mnogi projekti gradnje poslovnih prostorov stojijo. Po mojem mnenju zaradi nezmožnosti vlagateljev, da jih končajo, pridobijo zadostno financiranje in najdejo končne uporabnike, ki bi bili pripravljeni in zmožni plačati astronomske cene.«

Precej pomagajo vlagateljem pri odobravanju nepremičninskih posojil tudi cenilci nepremičnin, ki prav tako pretiravajo pri ocenjevanju njihove vrednosti. Na podlagi teh precenjenih cenitev banke odobravajo posojila in omogočajo pravzaprav vsakemu ljubitelju nepremičnin nakup zemljišč in vstop na nepremičninski trg.

Takšno neravnotežje ne more trajati, zato lahko v kratkem pričakujemo zlom cen poslovnih nepremičnin. Nobenega realnega vzroka ni, ki bi opravičeval takšno neskladje in tako visoke cene. Da so nepremičnine močno precenjene, je ugotovila tudi velika slovenska trgovska družba. Ta gradbene izvajalce plačuje s svojimi odvečnimi nepremičninami. Ker nekatere banke odobrijo posojila predvsem na podlagi zavarovanja nepremičnin, katerih cene napihnejo cenilci, in manj na podlagi sposobnosti upnika za poplačilo dolga, so z zlomom trga tako ogrožene tudi nekatere manjše banke. Podobno se je v osemdesetih letih zgodilo na Japonskem.