Postati mama je čudovito. Vendar hkrati ne moremo spregledati dejstva, da je včasih težko – biti mama je poklic, ki traja 24 ur na dan, 365 dni na leto in zajema vse: od kuharice, do čistilke, negovalke, zdravnice, psihologinje, šoferke …

Na portalu MumJunction so novopečene mamice prosili, naj delijo svoje izkušnje in to je 5 izbranih odgovorov.

 

1) Pozabite na 8 ur neprekinjenega spanca

»Vso nosečnost so mi govorili, kako zelo bom pogrešala spanec, ko se bo moj otrok rodil. Vendar o tem nisem nikoli zares razmišljala, dokler se mi s tem ni bilo treba zares soočiti. Z novorojenčkom v naročju me je pomanjkanje spanja mučilo celotno prvo leto po otrokovem rojstvu. Z možem sva potrebovala veliko časa, da sva našla ritem, ki nama obema ustreza. Toda dve leti pozneje je spanje še vedno tista stvar, ki jo najbolj pogrešam.« – Rupa

 

PREBERITE TUDI: Utrujeni starši: kako se naspati v le nekaj urah

 

2) Vsaka mama je posebna

»Medtem ko se nekatere mame s svojim otrokom takoj ujamejo, sem jaz potrebovala več tednov, da sem se povezala s svojo hčerko. Tam sem bila in držala majhno bitje, ki je komajda priznalo moj obstoj. Potrebovala sem nekaj časa, da sem se povezala z otrokom, ker je vse, kar je počela, jedla, kakala, polivala in vse to ponavljala. Čeprav sem se vedno znova prepričevala, da se bo to kmalu zgodilo in moram biti potrpežljiva, me je prevzela krivda, da sem slaba mama. To je bilo verjetno najtežje obdobje v mojem življenju.” – Nivya

 

3) Dojenje se ni zgodilo samo od sebe

»Moja sestra, mama, babica in prijateljice – pri vseh se je zdelo, da je dojenje enostavno. Preprosto ponudite dojko in otrok se bo prisesal. Čeprav je bilo nekaj razprav o rahlem nelagodju, ni bilo omenjenih bolečin, pomanjkanja mleka ali razpokanih bradavic. Nihče vam ne pove, da je dojenje lahko težko in da boste morda težko nahranili svojega otroka ali pa vas bodo obsojali, ker ste prešli na formulo.« – Rishwa

 

PREBERITE TUDI: FOTO: Tako je v resnici videti trebuh po porodu

 

4) Pogled na neznanko v ogledalu

»Ženskam je rečeno, naj sprejmejo svoje telo. Naj ljubijo popolnoma nepopolne brazgotine, pravijo. Toda vsakič, ko sem se pogledala v ogledalo, sem videla samo tujko. Neznanko z ohlapnimi rokami, ohlapno kožo, strijami in dvojno brado. Zaradi drugačnega telesa sem nekako izgubila občutek, kdo sem kot oseba. Nisem se več počutila privlačno ali samozavestno. Dolgo sem bila zaprta v materinski vlogi moja to je precej uničilo mojo samopodobo. Kadarkoli sem poskušala spregovoriti o svojih občutkih, so me zavrnili ali rekli, da sem neumna, ker sploh imam takšne misli. Rekli so mi, naj bom hvaležna za sina in za porod. Vendar sem potrebovala veliko časa, da sem se sprejela in vzljubila. In še vedno so trenutki, ko ne sprejmem vsega.« – Nayana

 

5) Obremenjevanje z vsem

»Težko je najti trenutek miru, ko se vaš um ukvarja z vsemi stvarmi v zvezi z otrokom - 'Ali dovolj poje?', 'Ali proizvedem dovolj mleka?', 'Zakaj še ni vstala?' To je dolg spanec.« Tudi če do konca dneva nisem utrujena, bo moje nenehno vznemirjenje pobralo še tisto malo energije, ki mi je ostalo. Včasih se sprašujem, ali bo moje življenje od zdaj naprej takšno. Mož se mi celo posmehuje, češ da bom helikopterska mama, in želim si, da bi mu rekla drugače.” – Noora

 

Vir: MomJunction

PREBERITE TUDI: Nisem na vrsti za spanje ali romantiko, sem pa na vrsti, da sem mama