Kako mu lahko pomagajo starši?

Starši naj predvsem poskrbijo tudi zase, da bodo imeli dovolj energije za dohajanje svojega otroka. Pri vzgoji naj bodo dosledni, nepopustljivi ob dogovorjenih pravilih, veliko naj hvalijo pozitivne lastnosti in dejanja ter manj kritizirajo (in s tem ojačujejo nepravilnosti). Seveda morajo imeti z otrokom jasne dogovore glede nagrad in kazni. Kazni naj bodo takojšnje in take, da se otrokom ne bodo izplačale. Saj veste, kaj je rekel boter Mesec Zvezdici Zaspanki: »Kazen mora biti vzgojna. Če se veseliš, ni vzgojno …«

Predvsem mame morajo vedeti, da otroku ne delajo nikakršne usluge, če delajo namesto njega. Mame pogosto prevzamejo velik del odgovornosti namesto otroka in skrbijo za njegove šolske obveznosti. Na tak način bo otrok nosil še manj odgovornosti. Potrebno je otroka naučiti veščin, v katerih je šibkejši. Tu pa zares potrebuje našo pomoč.

 

PREBERITE TUDI: Nagajivi, živi in zasanjani: to so otroci z motnjo ADHD

 

Ti otroci so precej motivirani za dogovore, če jih pozitivno nagrajujemo (zbiramo npr. nalepke in po določenem času damo malo nagrado – ki naj ne bo materialna, raje kak poseben privilegij). Je pa res, da to nagrajevanje deluje le v primerih, ko ga vodi dosledna odrasla oseba. To pa je zares težko, zato mnogim spodleti in večkrat začnejo od začetka, otrok pa se vsega skupaj naveliča. Zato je pomembno, da starši dobijo podporo strokovnjakov, ki jih opogumljajo in usmerjajo.

Marsikatera mama na pogovoru joka, pa ne zato, ker bi ji govorila, da svojega otroka napačno vzgaja. Največkrat zato, ker je na pravi poti in potrebuje le malo spodbude. Malo človeške topline in razumevanja. Nekoga, ki mu lahko zaupa in potoži.

 

Kako mu lahko pomagajo strokovni delavci?

Če govorimo o šoli ali vrtcu, je pomembno, da se ustvari tim strokovnjakov, ki je enakovredno odgovoren za takšnega otroka. Učiteljice pogosto začnejo funkcionirati podobno kot mame. Ker se bojijo za njih, jih med odmori vozijo s seboj v zbornico fotokopirat delovne liste ali jih celo čakajo pred straniščem. Pa to ni smešno, niti zaskrbljujoče. To je realnost. Učiteljica se boji zanj, ker ve, kaj vse se lahko zgodi med njeno odsotnostjo. Rada ga ima iz vsega srca, saj so prijetni in srčni. A nehote se tudi ujame, ko si želi, da ga kdaj pa kdaj ne bi bilo v šolo. Ker takrat pouk takrat poteka bolj sproščeno.

Zato učiteljica nujno potrebuje razbremenitev. Včasih je dovolj, da tak otrok le za 10 minut odkoraka iz razreda, se vmes malo nadiha in se kot nov vrne v razred. Včasih ne gre drugače, kot da rešujemo take situacije. Ampak to je življenje.

 

PREBERITE TUDI: Interakcije v družini otroka z ADHD so veliko bolj stresne za vse 

 

Sicer tak otrok potrebuje veliko gibalnih odmorov in stimulansov. Če med pogovorom sedi na žogi in se guga, izgleda, kot da nas ne posluša. A v resnici nas posluša veliko bolj, kot pa če bi pri miru sedel na stolu. Pomembna je motivacija … za dobro »kupčijo« so pripravljeni narediti marsikaj. Tudi napisati dolgo obnovo, čeprav morda sovražijo pisanje.

Kako funkcionira tak otrok v šoli, si na kratko lahko preberete v moji slikanici Nino in ADi HoDko. Zgodba vsekakor ni izmišljena, ampak živi. Na vsaki šoli ali v vrtcu.

 

Ali je motnja dedna in zakaj do nje pride?

Vzroki za nastanek motnje so zaenkrat še dokaj zaviti v meglo. Obstajajo ugibanja o možni dedni obremenjenosti in drugačnem delovanju kemičnih reakcij v možganih. Veliko raziskovalcev prisega tudi na vzroke, ki so lahko povezani s prenatalno izpostavljenostjo ploda alkoholu, medikamentom, drogam in strupom iz okolja.

Drugi vzroki naj bi bili povezani s prebolenimi zgodnjimi otroškimi boleznimi in poškodbami glave. Vemo, da se nekaj dogaja na nevrološko - biokemičnem področju, a točno kaj in zakaj, nihče noče dokončno potrditi. Z gotovostjo pa lahko rečemo, da pri pravi motnji ADHD starši niso vzrok otrokovega delovanja in vedenja, kar pa še ne pomeni, da nanj ne vplivajo.

 

Kdaj se motnja običajno pojavi?

Omenjali smo že, da nekatere matere prepoznajo drugačnosti že zelo zgodaj. Nekje sem celo brala, da je en otrok ženski med nosečnostjo zlomil rebro, ker je tako silovito brcal. Še enkrat bi poudarila, da motnja najbolj izrazita postane z všolanjem, vendar to še ne pomeni, da je šele takrat pravi čas za iskanje strokovne pomoči.

Strokovnjaki so si enotni, da motnja ne izbruhne v odraslosti, temveč se vedno nadaljuje iz otroštva in mladostništva.

 

Se nadaljuje tudi v obdobju pubertete, v odrasli dobi?

Če gre za pravo motnjo – to namreč poudarjam, ker marsikdo razvajenost zamenja za ADHD – je vaša vse življenje. To se sliši morda malce poetično, a tako je. Nekatere študije govorijo o tem, da naj bi pri eni tretjini oseb motnja v odraslosti izzvenela, a mislim, da v takih primerih ni šlo za pravo motnjo. Oseba v odraslosti dozori, se bolje spozna. Vsak postane bolj odgovoren in zrel, marsikdo se sramuje svojih preteklih dejanj in jih želi popraviti.

 

PREBERITE TUDI: Pomanjkanje Omega 3 maščob: poporodna depresija in ADHD?

Uspešne osebe z ADHD v odraslosti razvijejo boljšo samokontrolo in se razvijajo na svojih močnih področjih. In le-teh ni malo. Če si najdejo pravo zaposlitev, so lahko nadvse uspešni. Seveda pa imajo lahko še vedno določene težave. Znane so težave, kot na primer kronično zamujanje in pozabljivost, težave z zaposlitvijo, težave pri nadziranju jeze, impulzivnost, slabe organizacijske veščine, težave v medosebnih odnosih, pogosto menjavanje delodajalcev in še bi lahko naštevali. Mislim pa, da je najpomembneje poudariti, da so lahko v življenju enako srečni kot vsi ostali, če so bili v otroštvu deležni ustrezne strokovne pomoči in so doživljali uspehe ter se v odraslosti zavedajo svojih težav in jih kompenzirajo na različne načine.

O ADHD motnji si lahko preberete tudi TUKAJ.

 

---

 

Več informacij o motnji ADHD v slovenskem jeziku najdete v nasednjih knjigah:

Kesič Dimic: Ali deklice hitijo drugače? Spregledanost deklic z motnjo ADHD

Kesič Dimic: Adrenalinske deklice hitri dečki. Svet otroka z ADHD

Kesič Dimic: Nino in ADi HoDko