Sociolog in avtor Bruno Šimleša, ki ima na Facebooku več kot sto tisoč sledilcev, se je odločil, da pojasni, zakaj ne želi, da bi bila njegova hči princesa. K temu so ga spodbudili komentarji pod fotografijo njegove hčerke. Jasno je povedal, zakaj »očkova princeska« zanj ni kompliment.

 

Objavljamo prevod njegovega zapisa:

"Moja hči ni moja princesa!

Včeraj sem objavil skupno fotografijo, pa je več ljudi komentiralo v stilu: Ah, očkova princeska, nekateri pa so jo povišali v kraljico.

Ampak jaz ne vzgajam princese, niti ji ne želim graditi prestola. Pravzaprav se po svojih najboljših močeh trudim, da ne vzpodbujam princeskosti.

Princesa stegne roke in pričakuje vse.

Princese so otročje.

Princese mislijo, da so več vredne od drugih.

Princese mislijo, da se bo princ pojavil sam od sebe.

V glavnem, princesam se ne piše dobro v življenju. Prav tako je ne obožujem do te mere, da bi pozabil, da je moja vloga, da jo vzgojim in pripravim na življenje v tem svetu, ne pa da jo razvajam 24/7.

Ljubim jo, celotno, ne me narobe razumeti.

Ampak nikakor ne ne obožujem. Oboževanje topi možgane in zdrav razum, ki ga potrebujem, ko poskušam ugotoviti, kaj potrebuje od mene, kako jo vzgojiti v zdravo, samozavedno dekle. Ljubezen omogoča vzgojo na tej stopnji.

Volim je, do srži, nemojte me krivo shvatiti.

Torej ne vzgajam princeske.

Želim vzgojiti bojevnico in delavko!

Želim vzgojiti dekle, ki se bo zavedala, da se mora za to, kar želi, potruditi. Ki ne bo čakala, da ji nekdo prinese zvezde z neba, ampak bo lestev do njih zgradila sama. Ali krila. Nočem, da so njene zvezde odvisne od koga drugega.

Princeskam se ne piše dobro, ljudje moji. Sebično je vzgojiti princeso. To ustreza očku. Toda to ne bo ustrezalo njenemu življenju.

Vzgajam bojevnico, ki bo zahtevala, kar ji pripada, in ne bo prenašala nikogaršnjega sranja. Trenutno je za nas ključno, da se odmakne od ekrana, vendar je vzgoja bojevnice vedno na vrhu naših prioritet.

In zato – pustite princeske v pravljicah, ker princeske ne živijo z namenom.

Vem, da se bodo nekateri počutili napadene in se bodo prepričevali, da v komentarju o očkovi princesi ni nič problematičnega, ampak je. Reči otroku, da je princesa, je škodljivo. Čaščenje otrok je škodljivo. Ljubezen seveda ni. Kajti z ljubeznijo pride odgovornost do svoje prihodnosti, ne le ustvarjanje sladkih trenutkov v sedanjosti,« je zapisal Šimleša.

 

 

 

 

Ker je z zapisom sprožil celo vrsto odzivov, je v komentarjih nekatere stvari še dodatno pojasnil. »Samo na kratko bom pojasnil, ker vidim, da so nekateri izrazom, ki jih uporabljam, pripisali drugačen pomen in to ni dobra ideja. Ko govorim o princesi, mislim na osebo, ki je entitled (naš jezik nima natančnega prevoda), vendar sem jo opisal v objavi. Ki ji pade vse z neba, ne glede na to, kakšna je do sebe in drugih. Seveda mislim, da si Anabela zasluži vse blagoslove tega sveta, vendar jih mora znati pritegniti, prepoznati in moje nekritično oboževanje k temu ne bo pripomoglo. Ljubezen bo. In razumne meje bodo. In občasno "ne". Mislim, da je čaščenje princes škodljivo.

 

PREBERITE TUDI: Kakovosten odnos z otrokom: 10 zlatih pravil

 

Želim, da se bori za tisto, kar si zasluži, ne v smislu, da je življenje nenehen boj in trpljenje in moraš iti proti nečemu, ne za nekaj, ampak samo, da se moraš potruditi. Samo to. Tako se zoperstavljam tisti 'upravičenosti', ki med današnjimi otroki postaja epidemija.

No, naredil bom vse, da moj otrok ne bo v tem krogu, upam, da nam bo uspelo še naprej, in me veseli, da po vaših komentarjih ne bo osamljena,« je zapisal Šimleša.

Vir: dnevno.hr

PREBERITE TUDI: Ta mama otroku ne postavlja nobenih pravil