Meningokokne okužbe povzroča bakterija meningokoka (Neisseria meningitidis), ki se pojavljajo izključno pri ljudeh. Pri nas letno zabeležimo 10 do 20 okužb z meningokoki. Najranljivejša skupina so otroci do petega leta starosti, pri katerih se ta redka bolezen pojavi najpogosteje.

 

Širi se kapljično – s kašljanjem, kihanjem, enako kot ostale virusne bolezni značilne za jesenski čas

»Meningokoki so bakterije, ki jih lahko nekateri ljudje nevede prenašajo na svojih sluznicah nosu in žrela, pri drugih pa lahko ista bakterija prodre v kri in telo ter povzroči različno hude okužbe,« nam je pojasnil dr. Denis Baš, specialist pediater. Ti so nosilci in navadno za boleznijo ne zbolijo, lahko pa meningokoke prenesejo na druge, za okužbo dovzetnejše posameznike.

Bakterije se prenašajo kapljično, s poljubljanjem, kašljanjem, kihanjem, z deljenjem jedilnega pribora in kozarcev ali pa v okoljih, kjer je skupaj veliko ljudi, npr. v vrtcih, šolah, internatih.

Do invazivne meningokokne okužbe pride, ko bakterije iz sluznice preidejo v krvni obtok in se razširijo po vsem telesu. Tako se naselijo tudi v možganskih ovojnicah, kjer povzročajo gnojno vnetje, ki mu pravimo meningokokni meningitis. Ko bakterije v veliki količini vdrejo v kri, se pojavi meningokokna sepsa (zastrupitev krvi), ki je zelo huda oblika bolezni in se začne zelo hitro, bolnikovo stanje se slabša iz ure v uro. To povzroči notranje krvavitve v kožo, ude in notranje organe.

 

Kako lahko prepoznamo okužbo z meningokoki?

Meningokokni meningitis je akutna bakterijska bolezen, ki je pogostejša v zimskem in spomladanskem času. Kot nam je povedal dr. Baš so začetni simptomi pogosto podobni kot pri gripi: »Nenadna visoka vročina, bolečine v mišicah, glavobol.« Pojavi se lahko tudi mrzlica, slabost, pogosto bruhanju. »Okužba lahko v le nekaj urah napreduje v motnjo zavesti, krče ter značilen neiztisljiv (petehialen) izpuščaj na koži (op. p. pikčast izpuščaj v obliki drobnih krvavitev, ki ob pritisku nanj, na primer s kozarcem, ne izgine). Tipični znaki se pogosto pojavijo relativno pozno, zaradi česar je bolezen v zgodnji fazi težko prepoznati,« pravi Baš. Otrdel in boleč vrat, zmedenost, občutljivost na svetlobo so že specifični znaki meningitisa, kot prvi specifični znaki sepse, pa se pojavijo bolečine v nogah, nenormalna barva kože, hladne dlani in stopala ter žeja. Pri dojenčkih je začetek okužbe počasnejši, znaki bolezni pa so lahko varljivo blagi, brez otrdelega vratu, lahko pa se pojavi izbočena mečava. Dojenček ima visoko vročino, je razdražljiv, zaspan in noče jesti.

Kako lahko starši torej posumimo, da gre prav za meningokokno okužbo? »Pogosto starši povedo, da je otrok tako bolan, kot ni bil še nikoli doslej,« nam je povedal pediater Denis Baš in dodal: »To mora biti alarm za vsakega zdravnika, ki se sreča s takim otrokom.«

 

 

Kot je povedal dr. Baš, pediater, se tipični znaki meningokoknega meningitisa pogosto pojavijo relativno pozno, zaradi česar je bolezen v zgodnji fazi težko prepoznati. Starši otrok, ki so zboleli za to redko boleznijo, pa pravijo, da je bil otrok bolan tako kot še nikoli. (FOTO: GSK)

 

Hitro prepoznava in pravočasno ukrepanje sta izjemnega pomena

Pri poteku invazivne meningokokne okužbe šteje vsaka minuta, zato jo tudi zdravniki vedno obravnavajo z vso resnostjo. V primeru suma na meningokokno okužbo zdravniki nemudoma predpišejo antibiotično terapijo in nadzirajo vitalne znake obolelega. Večinoma je potrebno bolnišnično zdravljenje.

Bolezen je imela včasih zelo visoko smrtnost, z uporabo antibiotikov se je ta precej zmanjšala, vendar je še vedno visoka, od osem- do 15-odstotna. »Kljub antibiotičnemu zdravljenju lahko prebolela bolezen pri od 10 do 20 odstotkih ozdravljenih pusti trajne nevrološke okvare (okvara sluha, kognitivne motnje, psihološke težave) ali druge posledice (brazgotine na koži, amputacijo udov),« opozarja dr. Denis Baš.

 

 Tudi ko se okužba prepozna in zdravi kar 10 odstotkov obolelih umre v 24-48 urah po pričetku simptomov. (FOTO: GSK)

Menigokokni meningitis ni isto kot meningitis, ki ga povzročajo klopi

Mnogim okužbe z meningokoki ne poznajo oziroma jo napačno zamenjujejo s klopnim meningitisom (KME), zato smo specialista pediatra prosili za pojasnilo o razlikah med njima: »Meningitis je splošni izraz za vnetje ovojnic, ki obdajajo naše možgane. Po navadi se to vnetje pokaže z glavobolom, trdim vratom, bruhanjem in povišano temperaturo. Povzročitelji teh okužb pa so lahko različni: virus klopnega meningitisa povzroča klopni meningitis, bakterija meningokoka povzroča meningokokni menigitis in tako naprej. Imamo pa še cel kup drugih povzročiteljev meningitisa.« Čeprav so si znaki podobni, je med boleznima razlika tudi v odzivu našega telesa na okužbo in poteku zdravljenja, pravi Baš: »Pri klopnem meningitisu se okužimo prek sline okuženega klopa in če imamo smolo lahko pride do odpovedi dihalnih mišic ali različnih ohromitev telesa. Zdravljenje je lahko samo podporno, ker specifičnega zdravila za omenjeni virus ni na voljo. Meningokokni meningitis pa sicer lahko zdravimo z visokimi odmerki antibiotikov, vendar je okužba zelo agresivna, v visokem odstotku smrtna ali zapusti trajne posledice.«

 

Pediatri priporočajo zaščito s cepljenjem

Za preprečevanje okužbe z bakterijo, ki povzroča meningokokni meningitis so prijemi precej podobni kot za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom – pomembno je ohranjanje fizične razdalje in dosledna skrb za higieno rok in kašlja. Toda, kako takšno zaščito zapovedati malčkom v jaslih ali v vrtcu? Kako vedeti, pri katerih odraslih, samo »prenašalcih« bakterije, se skriva menigokok, ki bi lahko sprožil nastanek invazivne meningokokne okužbe, sepse ali bakteriemije pri sicer povsem zdravem malčku? Težko oziroma nemogoče. Zato zdravniki pediatri zatrjujejo, da je najbolj zanesljiva zaščita cepljenje, tudi dr. Baš: »Cepljenje je zagotovo smiselno pričeti že po drugem mesecu starosti in otroka tako zaščititi pred meningokokno okužbo, ki je lahko zanj kljub najboljši medicinski oskrbi usodna.«

Cepljenje kot zaščita je zagotovo najbolj priporočljivo za najranljivejše skupine, to so otroci do petega leta, med njimi so še posebej ogroženi otroci do enega leta ter nato v obdobju najstništva, med 15 in 25 letom starosti. »Poleg omenjenih starostnih skupin sodijo med rizične skupine otroci z okrnjenim delovanjem imunskega sistema iz različnih vzrokov (okvare komplementa, odsotno ali oslabljeno delovanje vranice, prejemanje določenih zdravil),« pravi pediater. Ker pa se okužba pojavlja v vseh starostnih skupinah, je po njegovem mnenju cepljenje smiselno tudi kasneje in pri vseh rizičnih osebah, ne glede na starost.

 

Pediatri zatrjujejo, da je najbolj zanesljiva zaščita pred to boleznijo cepljenje, ki ga je smiselno pričeti že po drugem mesecu starosti in otroka tako zaščititi pred meningokokno okužbo, ki je lahko zanj kljub najboljši medicinski oskrbi usodna. (FOTO: Freepik.com)

Otroci do dveh let potrebujejo tri odmerke cepiva, ostali dva

V Sloveniji imamo za zaščito pred invazivnimi meningokoknimi okužbami na voljo dve cepivi. Eno je štirivalentno proti štirim skupinam meningokokov, drugo pa je monovalentno, vsebuje zaščito proti meningokokom skupine B, ki so najpogostejši. Od letošnjega januarja je to na voljo samoplačniško, medtem ko je za posameznike, ki nimajo vranice, pa tudi osebe z okvarjenim imunskim sistemom cepljenje brezplačno.

Dojenčki in otroci do drugega leta starosti potrebujejo tri odmerke, ostali dva – en odmerek cepiva stane 95 evrov. »Če cepimo otroka mlajšega od dveh let starosti, mu damo drugi odmerek vsaj dva meseca po prvem in nato čez vsaj šest mesecev še poživitvenega. Pri otrocih, starejših od dveh let, zadostujeta dva odmerka cepiva med katerima je vsaj en mesec razmika,« postopek cepljenja pojasnjuje dr. Baš. Če se starši odločijo za to cepljenje, ga lahko opravijo sočasno z rutinskimi cepivi.

Cepljenje po takšni shemi naj bi zadostovalo za trajno zaščito, kažejo podatki iz prakse in raziskav, vendar »se lahko predvsem pri starejših otrocih, ki so bolj izpostavljeni okužbi z meningokokom odločimo za poživitveni odmerek cepiva,« priporoča sogovornik.

 

Kaj pa stranski učinki cepiva?

Po besedah Baša so najpogostejši prehodni neželeni učinki cepljenja povišana temperatura, razdražljivost, jok in prehodno zmanjšan apetit, ki se ob sočasnem cepljenju z drugimi cepivi lahko pojavijo pri skoraj polovici otrok. »Zato staršem ob sočasnem cepljenju vedno razložimo, kako ukrepajo v teh primerih – otroku lahko olajšajo počutje s paracetamolom,« dodaja pediater.

 

O možnostih zaščite proti invazivni meningokokni okužbi ali morebitnih dodatnih vprašanjih se posvetujte z otrokovim pediatrom ali s svojim zdravnikom.

 

VIRI:

1. World Health Organization (WHO), Fact sheet on meningococcal meningitis. 2018. URL: https://www.who.int/en/news-room/fact-sheets/detail/meningococcal-meningitis (dostopano junija 2020)

2. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni – letna in četrtletna poročila, Nacionalni inštitut za javno zdravje. 2020. URL: https://www.nijz.si/sl/epidemiolosko-spremljanje-nalezljivih-bolezni-letna-in-cetrtletna-porocila (dostopano junija 2020)

3. Meningokokni meningitis, Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015. URL: https://www.nijz.si/sl/meningokokni-meningitis (dostopano junija 2020)

4. Rosenstein NE, et al. N Eng J Med. 2001;344:1378-1388; 2. Harrison OB, et al. Emerg Infect Dis. 2013;19:566-73

5. World Health Organisation. Meningococcal vaccines: WHO position paper. November 2011. Weekly Epidemiological Record. No. 47, 2011; 86:521-40 URL: https://www.who.int/wer/2011/wer8647.pdf?ua=1 (dostopano junija 2020)

6. Zajc, D.: Zakaj so meningokokne okužbe nočna mora vsakega pediatra?, Zdravstveni portal, 2020. URL: https://www.zdravstveniportal.si/ (dostopano avgusta 2020)