cookie-img

Spletno mesto uporablja piškotke

za zagotavljanje spletne storitve, analizo uporabe, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotov ne bi mogli nuditi. Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Koncept brez plenic

clock-img

25.7.2024

Z otrokom lahko takoj po rojstvu vzpostavimo nežno komunikacijo o izločanju in s tem zavedanja fizioloških funkcij izločanja ne zatremo z neprestanim povijanjem v plenice. Preberi, kaj o konceptu pravi Metka Zupančič, svetovalka koncepta brez plenic

Koncept brez plenic

Petra Arula je organizatorka brezplačnih srečanj za mamice in nosečnice v igralnici v Cityparku.

 

Metka Zupančič, svetovalka koncepta brez plenic in mamica dveh fantkov, ki sta zrasla brez plenic, nam je povedala:

"Koncept brez plenic je metoda nežne komunikacije o izločanju, ki jo odrasli lahko vzpostavi z dojenčkom že takoj po rojstvu. Koncept temelji na naravnem dejstvu, da se dojenčki fiziološke funkcije izločanja zavedajo že od rojstva dalje. To zavedanje sicer najbrž ni na isti ravni kot pri odraslem človeku, pa vendar so dojenčki sposobni zavestno sprostiti ali aktivirati sfinktre – mišice, ki sodelujejo pri funkciji izločanja. Kadar se odrasli poleg potreb glede hranjenja, spanja in bližine odzove tudi na otrokove potrebe glede izločanja, je otrok bolj celostno zadovoljen. Otrok ohrani zavedanje o izločanju, tako da se mu le-tega ni treba pozneje ponovno naučiti."

 

Od kod ideja dojenčka brez plenic?

Metoda nežne komunikacije o izločanju verjetno obstaja že od samih začetkov človekovega bivanja in se je v predelih sveta, kjer ljudje še vedno živijo v močni povezavi z naravo, ohranila vse do danes. Med tradicionalnimi ljudstvi v Aziji in Afriki ter tudi drugje po svetu so dojenčki čez dan večinoma nošeni z direktnim stikom kože na materino telo, ponoči pa spijo tesno priviti k njej ali drugim družinskim članom. Tak način življenja omogoča v svetu, kjer plenice ne obstajajo, neposredno komunikacijo o izločanju med materjo in dojenčkom preko telesnih znakov za zagotavljanje osnovne človeške higiene.

V zahodnem svetu je komunikacija o izločanju zamrla z množičnim razvojem industrije plenic za enkratno uporabo ter uporabo sredstev za higieno in nego dojenčka, ki jih zahteva povijanje v nepropustne plenice. Čeprav morda že v času uporabe bombažnih plenic ni bilo več vzpostavljene neposredne komunikacije o izločanju med odraslim in dojenčkom, so se otroci zavedali mokrote in tudi mnogo prej postali samostojni glede odvajanja. Danes se vse več mamic spet odloča za koncept brez plenic, ker spoznajo, da se s prakso nežne komunikacije o izločanju med odraslim in otrokom še bolj poglobi povezava med njima. Poleg tega ima metoda še veliko drugih pozitivnih učinkov na otrokovo telesno in čustveno blagostanje.

 

Koliko, kdaj in kje je uporabno življenje z dojenčkom brez plenic?

Bistvo koncepta brez plenic ni dejstvo, da je dojenček kar naenkrat lahko tudi brez plenic, temveč vzpostavitev nežne komunikacije o izločanju med odraslim in dojenčkom. Kadar je ta vzpostavljena, postopoma z ozirom na zmožnosti in potrebe tako otroka kot odraslega, je dojenček na začetku vsak dan krajše obdobje brez plenic in sicer v času, ko se odrasli lahko v miru posveti otroku, ga opazuje in se odziva na njegove potrebe. Nato pa se obdobja brez plenic podaljšujejo, kar končno pripelje do trenutka, ko dojenček plenic zares ne potrebuje več. Koncept brez plenic je najlažje na začetku izvajati doma, kjer si lahko najlažje pripravimo primerno okolje. Ko je komunikacija med odraslim in otrokom dovolj zanesljiva, da ne povzroča prevelikih skrbi in nelagodja, je dojenček lahko brez plenic tudi izven doma. Koliko, kdaj in kje bomo izvajali koncept brez plenic, je odvisno od vsakega para odrasel – otrok posebej, predvsem od povezave med njima in od sproščenega pristopa odraslega k izvajanju metode.

 

Kaj naredimo, ko gremo ven / v avto / na obisk?

Koncept brez plenic je brez težav mogoče izvajati tudi, ko gremo od doma, pri tem se moramo oskrbeti le z nekaj pripomočki. Vsekakor je treba imeti s seboj rezervno obleko za dojenčka. Če imamo otroka oblečenega dvodelno, po navadi zadostuje nekaj hlačk, ki jih lahko v primeru mokrote hitro preoblečemo. V avtu je priporočljivo avtosedeže prekriti z nepropustno podlago, tako da ne skrbimo, če otroku na poti uide. Kamorkoli gremo, so nam na voljo stranišča, kamor lahko otroka nesemo ob odvajanju. Še lažje pa je v naravi, kjer otrok še bolj sproščeno odvaja.

 

Kdaj ga lahko začnemo uvajati?

Dojenček se fiziološke funkcije izločanja zaveda od rojstva dalje, zato je mogoče komunikacijo o izločanju začeti že takoj po rojstvu. Vsekakor pa se mora po porodu najprej mamica počutiti dovolj dobro, da se lahko posveti opazovanju otroka na področju izločanja. Najlažje je komunikacijo vzpostaviti v času, ko je dojenček veliko nošen in tako veliko v neposrednem stiku z materjo ali drugim odraslim. Vsekakor je priporočljivo s komunikacijo začeti v prvem letu starosti otroka, pozneje je otrok že toliko navajen na plenice, da prvinsko zavedanje o izločanju zamre.

 

Prednosti življenja z dojenčkom brez plenic

Dojenček, ki ima z odraslim vzpostavljeno komunikacijo o izločanju, ohrani prirojeno zavedanje o izločanju in se nauči zavestno regulirati izločanje. Dojenčki, ki so navajeni odvajati zgolj v plenice, se ga morajo ob odvajanju od plenic ponovno priučiti. Dojenček, ki ni 24 ur na dan zavit v plenice, doživlja boljše fizično udobje, saj koža diha, manjša je verjetnost nastanka pleničnega izpuščaja. Omogočeno mu je svobodno gibanje brez tesnega oprijema plenic. V položajih za odvajanje v prosto so omogočeni lažje odvajanje, večja higiena in čistoča. Otroci, ki so bili negovani po konceptu brez plenic, imajo večji stik in bolj pozitiven odnos do lastnega telesa in soljudi, ter posledično bolj pozitivno čustveno samopodobo. Manj plenic pa pomeni tudi manj stroškov in skrbi ter manjše onesnaževanje okolja.

 

Kako je mogoče z dojenčkom vzpostaviti komunikacijo o izločanju?

V začetnem obdobju je treba nekaj časa nameniti opazovanju dojenčkovih telesnih znakov ob izločanju in časovnih vzorcev izločanja, ki so v tesni povezavi z drugimi funkcijami, kot so hranjenje in spanje. V obdobju opazovanja odrasli podaja razpoznavni znak ob vsakem izločanju, ki ga otrok hitro poveže s to fiziološko funkcijo. Komunikacija se vzpostavi, ko odrasli na podlagi spoznanj otroku ponudi možnost izločanja v primernem položaju in v primernem trenutku glede na otrokov ritem izločanja ali ob razpoznavi telesnih znakov. Položaji za izločanje so odvisni od dojenčkove razvojne stopnje, tako da sledijo razvoju stabilnosti mišic trupa in podpirajo delovanje peristaltike, kar omogoča lažje in bolj učinkovito izločanje.

 

Ali moramo biti dosledni, ko se odločimo za življenje brez plenic?

Naraven razvoj otroka pogosto spremljajo različne spremembe, kot so spremembe navad prehranjevanja in spanja, navajanje na novo okolje, ločitvena stiska, itd. Take in podobne spremembe posledično lahko vplivajo tudi na ritem izločanja in na način komunikacije o izločanju s strani otroka. Vse to lahko oteži izvajanje koncepta brez plenic, vendar ponavadi le za krajše časovno obdobje. V takih obdobjih je pomembno, da odrasel sproščeno in s potrpežljivostjo pristopa k otroku. Tudi če je otrok takrat zaradi morebitnih motenj več časa zavit v plenice, je pomembno, da odrasli ne prekine komunikacije z otrokom.

 

V čem se razlikuje naša komunikacija z dojenčkom brez plenic od tistega s plenicami?

Komunikacija z dojenčkom brez plenic je vsekakor bolj celostna, saj se odzovemo tudi na njegove potrebe glede izločanja. Posledično so otroci bolj zadovoljni in razvijejo večje zaupanje v odnos do soljudi. Dojenčki, ki so neprestano zaviti v plenice, ne poznajo tovrstne komunikacije oziroma ne izražajo več znakov ob izločanju, saj na njih ne dobijo nobenega odziva.

 

Ali dojenčki, ki ne nosijo plenic, prej postanejo 'suhi'?

Dojenčki, ki jih negujemo po konceptu brez plenic, se postopno povsem osvobodijo plenic in so večinoma do prvega leta lahko že popolnoma brez njih v vseh okoljih, podnevi in ponoči. Nekateri že prej, nekateri pozneje, odvisno od več dejavnikov v komunikaciji med odraslim in otrokom. Z odvajanjem od plenic se ponavadi začenja precej pozneje. Komunikacija glede velike potrebe je ponavadi prej bolj zanesljivo vzpostavljena, tako da po zelo kratkem obdobju ne prihaja več do 'nesreč'. Še nekaj časa pa so hlačke lahko občasno mokre, ko otrok prepozno pove ali pa mi nismo dovolj hitri. Vsekakor pa ni pomembno, kdaj bodo hlačke povsem suhe in čiste, temveč da odrasli umirjeno prisluhne potrebam otroka in zagotovi igrivo in sproščeno vzdušje ob izločanju.

 

Več o konceptu brez plenic najdete tudi na www.pozdrav-zivljenju.si.

DARILNI PAKETI

article-img

Vsak mesec podarjamo bogata darila nosečkam, družinam z novorojenčki, malčki in otroki, parom, ki si želijo otroka in ženskam, ki bi se razvajale.

Klikni in izberi svoj darilni paket!

Darilni paketi - Prijava Nosečka
Darilni paketi - Prijava Novorojenček, dojenček
Darilni paketi - Malček (od 1 do 3 let)
Darilni
Darilni paketi - Želiva si otroka
Darilni paketi - Ženska sem