Včasih je treba spregovoriti tudi mamam, ki jim dojenje ni uspelo.

Pa ni važno, kakšen je razlog, da ženska ne doji svojega dojenčka - ker ni prišlo do laktacije ali je kljub vztrajnemu črpanju enostavno veliko premalo mleka, zaradi zdravstvenih ali telesnih razlogov, ker se dojenja boji ali ga psihično enostavno ne zmore ...

Včasih dojenje enostavno ne uspe.

 

Boleči tihi očitki

In tako kot veliko doječih mam potoži, da se ne počutijo povsem sprejete v družbi, ki bi dojenje rada skrila v posebne prostore za dojenje (kot da je dojenje nekaj sramotnega in vulgarnega), je prizadetih tudi veliko mam, ki ne dojijo.

Očitajoči pogledi - po navadi doječih - mam, ki le s pogledom povedo, kaj si mislijo: "Poglej jo, niti dojiti se ji ne da. Seveda je s flaško lažje. Toda, ali ne ve, da otroku odpoveduje najbolj zdravo hrano na svetu?!"

"Gotovo se ni dovolj potrudila in je prehitro obupala," rade modrujejo matere, ki ne vedo, kaj vse je preživela mama, ki svojega dojenčka hrani s stekleničko.

Takšni očitki vsako mamo, ki si je želela dojiti, pa ji to zaradi določenih razlogov ni uspelo, globoko zabolijo.

 

PREBERITE TUDI: FOTO: Tako je v resnici videti trebuh po porodu

 

Vajin čas za nežnost in ljubezen

Zato, drage mame, ki svoje dojenčke hranite z adaptiranim mlekom - pozabite na druge ljudi in vse te tihe očitke ter se usmerite nase in svojo ljubezen do otroka. Samo ve zares veste, zakaj ne dojite.

Kar pa še ne pomeni, da se s svojim dojenčkom med hranjenjem s stekleničko ne morete globoko povezati. Tudi pri hranjenju s stekleničko vaš otroček čuti bitje vašega srca, vonja vaš vonj in čuti vašo kožo.

Če si medtem v mislih predstavljate, kako vaša ljubezen in življenjska energija prehaja iz vašega telesa v dojenčkovo telo, je lahko tudi hranjenje s stekleničko vajin čas za globoko nežnost in ljubezen. 

 

Od občutkov krivde do materinske ljubezni

Včasih so občutki krivde, ker ženski ni uspelo dojiti, tako močni, da se zaradi njih počuti kot mama popolnoma poražena in neuspešna.

"Dojenje je tako naravna reč in prav vsaki uspe, samo meni ni uspelo. Očitno se vendarle nisem dovolj sprostila ..." se obremenjuje veliko mamic, ki si želijo dojiti, pa jim dojenje iz takšnih ali drugačnih razlogov ne gre.

Če so občutki krivde močni, lahko pripeljejo tudi do zavednih ali nezavednih občutkov zavračanja otroka in poporodne depresije, saj dojenček mamo pri vsakem hranjenju s stekleničko spomni na to njeno globoko rano.

Ne obsojajmo mam, ki ne dojijo!

Zato ne obsojajmo mam, ki ne dojijo, in jim pomagajmo se usmeriti na ljubezen do otroka, ki je veliko bolj pomembna kot to, s kakšno hrano je bil hranjen dojenček.

Seveda je materino mleko najboljša hrana za dojenčka, toda samo dojenje še ni dovolj za nežno in ljubeče materinstvo.

Takšno materinstvo lahko namreč mati vzpostavi tudi brez dojenja.