Je tudi vaš otrok eden izmed tistih, ki se boji valov in globoke vode ter si zato na morju namaka le noge in ritko medtem, ko čepi med kamenčki?

Preverite, kako otroku na nežen način pomagati premagati strah pred vodo.

 

Normalna reakcija

Prvi in najpomembnejši korak je, da sprejmete otrokov strah pred vodo kot normalno reakcijo in otroka ne primerjate (ne na glas, ne potihoma v sebi) z drugimi otroki, ki veselo čofotajo v vodi.

Nekateri otroci so bolj občutljivi, drugi imajo morda slabe izkušnje z vodo (dovolj je le en neprijeten trenutek, ko je bil še dojenček, ki se ga starši sploh več ne spomnimo), ali pa voda enostavno ni njegov domač element. 

V nobenem primeru otroka ne zasmehujte (Pa kaj se bojiš? Saj je samo voda!), ne zanikajte njegovega strahu (Daj daj, saj te ni treba biti prav nič strah. Poglej, kako je v vodi zabavno!) in ga ne primerjajte z drugimi otroki (Poglej Martina, kako se ima fajn v vodi. Se mu nočeš pridružiti?).

 

PREBERITE TUDI: Neprimerni plavalni pripomočki

 

Otroku vodo približujte v njegovem ritmu

Če želite otroku zares pomagati premagati strah pred vodo, potem ko boste prisluhnili njegovemu strahu in ga zares vzeli resno, je čas za potrpežljivost, nežne spodbude in prilagajanje njegovemu ritmu spoznavanja z vodo.

Skupaj z otrokom čofotajta po vodi na obrežju, namakajta roke in noge, se sprašujta, kaj je skrito pod vodo, opazujta morje v daljavi, se pogovarjajta o življenju pod morsko gladino in morebitnih nevarnostih v vodi in ob vodi ...

Otroku torej približujte vodo in življenje v njej ne samo na fizični ravni, temveč tudi miselni in energijski. Skupaj z otrokom lahko pogledata tudi kakšen video ali film o morskih živalih in podvodnem svetu. Ter seveda ne pozabite na risanki Ariela in Nemo.

 

Glavni cilj je sproščenost!

Da se bo otrok nekoč lahko sproščeno podal v vodo in se naučil plavati ter morda celo potapljati, je ključno, da je v vodi čim bolj sproščen. Prav zato je vsakršno metanje otroka, ki se boji vode, v bazen ali morje, v resnici korak nazaj. Če boste otroka na silo vlekli v vodo in ga proti njegovi volji potopili, se bo vode ne le bal, temveč jo lahko tudi zasovraži. In to za vse življenje.

Zato naj bo vaš cilj otrokovega navajanja na vodo čim večja otrokova sproščenost. Skupaj z otrokom se igrajta vodne igrice, ki jim zaupa in pri katerih se dobro počuti. Plavate lahko že z dojenčkom pa tudi med nosečnostjo!

Ko vam bo otrok zares zaupal, da ne boste počeli ničesar, česar ne mara in se boji, vam bo morda pustil, da ga medtem, ko leži na hrbtu nad vodo, držite pod hrbtom (na začetku morda tudi pod glavo) in z njegovim telesom počasi drsite po vodni gladini. Pred to vajo mu povejte, da mu bo voda šla v ušesa in morda kdaj nežno zalila usta, toda ne bo pa mu nikoli prišla do nosu, zato bo lahko ves čas normalno dihal. Pri tej vaji otrok vadi predvsem sproščenost v vodi, ki gradi njegovo temeljno zaupanje v vodo. S to vajo se otrok uči tudi tega, da je voda v resnici nežna in nam v resnici ni treba veliko migati s telesom, da se z njo ujamemo.