Motorični razvoj otroka je odvisen od zorenja živčnega sistema, kosti in mišičnih struktur ter spremembe telesnih proporcev (razvoj zgornjih in spodnjih okončin) pa tudi od priložnosti za učenje, kako koordinirati različne skupine mišic.

Preden se torej otrok nauči neko motorično spretnost, mora biti dovolj zrel njegov celoten telesni aparat.

Tina Mihelič iz Zavoda IZRIIS nam je zaupala, kako poteka motorični razvoj otroka oziroma kateri so tisti mejniki, ki jih mora usvojiti otrok. 

 

Takoj po rojstvu

Otrok v prvih dneh in tednih po rojstvu brca, se zvija ter suva z rokami in nogami. Gibi so še spontani, slučajni in niso namerni, saj jih otroka zmore nadzirati šele postopoma. Za nadzorovane gibe mora namreč obvladati nadzorovanje gibov glave, oči, rok, trupa in nog.

Pri tem je pomembno poudariti, da razvoj nadzora lastnega telesa poteka vzporedno z razvojem motoričnih centrov v možganih.

Prvi dve leti od grobega k finemu 

Prvo leto otrokovega življenja je obdobje hitre rasti in pridobivanje telesne mase. Tudi v drugem letu otrok še vedno hitro raste, čeprav se bistveno zmanjša pridobivanje telesne teže.

V tem obdobju otrok porabi veliko energije za nove oblike motorične aktivnosti (kot je na primer hoja), pri čemer ne smemo pozabiti, da ima otrok bolj razvite velike mišice, male pa manj. Zato je v teh letih otrok spretnejši pri tistih dejavnostih, ki terjajo velike gibe, manj pa pri natančnejših.

Najprej se torej razvija groba motorika, šele nato pa fina motorika, za razvoj katere je potrebna razvita kontrola velikih mišičnih sistemov.

 

PREBERITE TUDI: Zlata pravila za pravilen gibalni razvoj dojenčka

 

Gibalni razvoj roke in natančno prijemanje 

Čeprav že pri rojstvu otroka srečamo refleks prijemanja (ki sicer sčasoma ugasne), ta refleks ni osnova za prijemanje, saj ga ne nadzorujejo otrokovi možganski centri. Pri tem prijemu otrok zagrabi predmet z vsemi petimi prsti na enak način, medtem ko gre razvoj sposobnosti prvega prijemanja v drugi smeri: palec je vse bolj v opoziciji do ostalih štirih prstov. 

  Zavestna in koordinirana gibalna aktivnost roke, ki je na začetku obrambna gesta pred močno svetlobo ali pred približevanjem predmeta, zahteva sodelovanje očesa in roke in sicer tako, da oko usmerja gibe rok. Tako gibanje se lahko prične razvijati šele med tretjim in četrtim mesecem dojenčkovega življenja, ko se že pojavi nadzor gibanja očesnih mišic.

O poskusu prijemanja tako govorimo šele v četrtem mesecu, pri šestih mesecih pa so dojenčkovi gibi že toliko koordinirani, da lahko otrok brez težav prime predmet.

Gibalni razvoj otrokovega trupa

V drugem mesecu je otrok že sposoben, da se obrne s strani na hrbet, v četrtem mesecu pa se zmore obrniti tudi obratno – s hrbta na stran. Pri šestih mesecih starosti se večina otrok lahko prevali s trebuha nazaj na trebuh.

Sposobnost sedenja brez opore (samostojno, vzravnano brez opore in vsaj deset minut) je povezana z razvojem nadzora velikih hrbtnih mišic.

Ta razvoj sposobnosti je neprekinjen proces in doseže svoj končni uspešni stadij okrog desetega meseca starosti. 

 

PREBERITE TUDI: Igriva vaja jahanja, ki spodbuja dojenčkov razvoj

 

Gibalni razvoj nog ter valjanje, plazenje, stoja in hoja

Najzgodnejša oblika gibanja je valjanje, ki zajema obremenitev glave in mišic ramen. Naslednja oblika gibanja v razvoju proti hoji pa je plazenje. Prvi znaki plazenja se lahko pojavijo že v četrtem mesecu, vrhunec pa dosežejo med sedmim in devetim mesecem starosti.

Pri pokončni stoji je za otroka lažje, če stoji ob opori, kot pa da se sam dvigne iz sedečega v stoječi položaj. Ko pa otrok usvoji sposobnost pokončne stoje, bo sam začel s prvimi koraki. Sprva bo hodil sam ob opori in se pri tem postopno uril v vse večji koordinaciji celotnega telesa.

 

Od dviganja glave do samostojne hoje in vstajanja

V otrokovem motoričnem razvoju k pokončni hoji je najpogostejši naslednji vrstni red, ki se največkrat zaključi pri letu in pol.

1) Dojenček najprej dviga glavo, če leži na trebuhu, nato dvigne glavo in prsi, če leži na trebuhu in je naslonjen na komolce.

2) V naslednji stopnji že zna sedeti v naročju, kar kmalu nadgradi s tem, da sedi tako, da se z rokami opira na podlago.

3) Sledi otrokova stoja tako, da se drži za stol in začne se plaziti.

4) Nato hodi, če mu kdo pomaga in začne vaditi vstajanje s pomočja stola ali kakšne druge opore.

5) Ko se nauči sam stati brez tuje pomoči, je le še korak stran od hoje s tujo pomočjo in samostojne hoje.

6) Šele, ko zna sam hoditi brez tuje pomoči, se lahko začne tudi učenje samostojnega dviganja.