Kako izbrati "pravo" darilo?
Naj Božiček uboga otrokove želje ali ne? Kaj pa, če bo otrok razočaran nad našo "pametnejšo" izbiro? Kako izbrati darilo, da bomo vsi ok in kaj storiti, ko je zaradi daril med nami slaba volja? Se ji sploh lahko izognemo?
Večina staršev se strinjamo, da visoka cenovna vrednost in velikost darila ne izraža nujno tudi čustvene in sporočilne vrednosti, ki jo s pomočjo dobrih mož starši želimo otroku podariti v decembrskem času. Kako pravzaprav izbrati "pravo" darilo?
Želje in potrebe
Kot velja za vse otroške želje, velja tudi za decembrske: velikokrat so v nasprotju z otrokovimi resničnimi potrebami. Verjetno poznate tisti občutek, ko se otrok strašno navduši nad neko igračo in njeno fotografijo celo prilepi v pismo Božičku, vi pa ste trdno prepričani, da bo tudi ta igrača zelo hitro pristala v kotu. Naj Božiček uboga otrokove želje in otroku omogočite še eno življenjsko lekcijo hitre naveličanosti in razočaranja? Ali je bolje otroku pod smrečico pustiti kaj drugega, na kar otrok ni pomislil, vi pa veste, da se bo tega zelo razveselil in se s to igračo tudi igral - več kot le en dan?
V resnici ni univerzalnega pravilnega odgovora. Vi ste tisti, ki se boste morali odločiti, kaj želite in hočete ter potem temu slediti brez slabe vesti. Če boste izbrali "ubogljivega" Božička, otroku potem, ko bo ugotovil, da njegova izbira morda ni bila najboljša, nikar ne očitajte, da saj ste mu rekli, naj v pismo raje nalepi kakšno drugo fotografijo, temveč ga le poslušajte in mu ponudite oporo, ko mu bo težko, naslednje leto pa ga le nežno opomnite na lansko izkušnjo.
Če boste raje sledili svojemu občutku in ob odpiranju daril ugotovili, da ste se zmotili in je otrok strašno razočaran, ker Božiček več kot očitno ni dobil njegovega pisma, se nikar ne žrite z občutki krivde in ne poskušajte napake popraviti z januarskim nakupom kar tako. Otroci potrebujejo tudi takšno izkušnjo razočaranja, ki jo bodo preživeli in postali trdoživejši.
Kaj mu želim podariti oz. sporočiti?
Veliko staršev pri izbiri decembrskega darila za otroka poskuša poiskati srednjo pot: otroku kupijo kakšno stvar iz otrokovega pisma Božičku in zraven dodajo še kaj, kar bi sami želeli otroku podariti. Otrokove želje nam lahko služijo tudi le kot smernica, ki nam pove, kakšen stil igrač je otroku trenutno najbolj všeč. Če je na primer hči navdušena nad poniji, bo verjetno razočaranje manjše, če ji ne boste kupili točno tiste igrače s ponijem, ki si jo je zaželela, v darilu pa bo našla kaj drugega z motivom ponija.
Preden se lotite izbire darila, je vsekakor več kot smiselno, da se vprašate: kaj želim s tem darilom otroku podariti oz. sporočiti? Mu ga kupujem zgolj zato, ker pač nekaj mora dobiti, da ne bo razočaran, ali želim božično-novoletne praznike izkoristiti tudi za to, da mu podarim nekaj, za kar čez leto ni bilo priložnosti ali denarja? Ko boste vedeli, kaj hočete in temu sledili, bo to "žarelo" iz darila in ga bo zato tudi otrok veliko bolj vesel, četudi morda ne boste uganili ali ubogali njegove želje.
Priložnost za učenje
Občutki okrog daril (tako pri starših kot otrocih) so odlična priložnost za učenje - tako glede razočaranja, primerjanja z drugimi, ljubosumja, trenutnega navdušenja, življenjskih vrednot, komunikacije, lotevanja sporov in kakovosti odnosa z otrokom. Čeprav imamo namreč vsi lepe želje (otroci si želijo darila, mi starši pa bi jih radi razveselili), se lahko tudi zaradi daril znajdemo v situacijah, ko je otrok žalosten, jezen in razočaran, starši pa prav tako jezni in razočarani: "Ti nehvaležni, razvajeni mulci, prav z ničemer niso več zadovoljni," radi pomislimo in odgovornost preložimo na otroke.
V resnici smo pa žalostni, ker nam ni uspelo otrok razveseliti. Takrat se moramo tudi starši opomniti, kaj nam je bolj pomembno: to, da smo super starši, ki znamo kupiti "prava" darila ali to, da imamo z otroki dober odnos, ki vzdrži tudi otrokove "negativne" občutke?!