Ste že slišali za manjpleničarstvo oziroma zgodnje odvajanje od plenic? Gre za to, da že pri dojenčku poskusimo prepoznati znake, s katerimi nam sporoča, da ga tišči lulat ali kakat in mu omogočimo izločanje izven plenic. Ker o tej metodi kroži veliko zmot, smo za najbolj zakoreninjene poiskali razlago pri certificirani Go Diaper Free svetovalki za manjpleničarstvo in odvajanje od plenic Anji Zagoričnik Jarm.

Skupaj z Mojco Kosič (Montessori doma) sta pripravili tudi edinstven program Skupaj do ritk brez pleničk, v katerem celovito podpirata starše vse od novorojenčka, dojenčka in tja do samostojnega malčka na področju manjpleničarstva s komunikacijo izločanja, zgodnjega privajanja na kahlico in opuščanja plenic.

PREBERITE TUDI: Naravno in sočutno odvajanje od plenic

ZMOTA 1: Manjpleničarstvo pomeni, da je naš novorojenček od rojstva brez plenic.

Vsekakor ne. Pomembno je, da se zavedamo, da je osnova vsakemu poimenovanju, metoda komunikacije izločanja. To pomeni, da z otrokom (novorojenčkom, dojenčkom, malčkom), komuniciramo oz. zaznavamo njegove subtilne znake, s katerimi nam sporoča svojo potrebo po izločanju in odvajanju (lulanju in kakanju).

Zmeda je nastala pri slovenskem prevodu besede 'Diaper-free' ali 'Nappy free', saj smo to poslovenili kot brezpleničarstvo, a se je izkazalo, da starši najpogosteje to prakso izvajajo v sožitju s plenicami. To pomeni, da smo večkrat slišali: »Mi prakticiramo brezpleničarstvo s plenicami,« in to je nasprotujoča si trditev. Ravno zato sem, v okviru magistrske raziskave, uvedla nov termin, in sicer manjpleničarstvo, ki nakazuje, da s prakso komunikacije izločanja porabimo manj plenic. To je enostavno posledica prakse; posledica tega, da je otrok slišan in da plenico uporabljamo kot pripomoček in ne kot stranišče.

Anja Zagoričnik Jarm je magistra zdravstvene nege, ki je leta 2020 magistrirala iz področja negovanja novorojenčkov pri izločanju in odvajanju v domačem okolju. S tem je znanstveno poglobila osebno izkušnjo prakse komunikacije izločanja s svojo hčerko. (FOTO: Osebni arhiv)

ZMOTA 2: Prakticiranje manjpleničarstva zahteva veliko časa in truda s strani mamice in ostalih družinskih članov.

Kaj bi bilo za zaposlenega odraslega bolj zamudno; potrebo opravljati v plenico, da ne bi ničesar zamudil ali na hitro poiskati stranišče, opraviti veliko ali malo potrebo ter nadaljevati z dnevom?

Pri negovanju dojenčka ali malčka je enako.

Torej ne.

Pri prakticiranju manjpleničarstva s komunikacijo izločanja je pomembno, da definiramo kaj je uspeh. Uspeh je, ko minimalno enkrat na dan s to prakso poskusimo; se pravi, da otroka slečemo in postavimo v položaj lunice nad čebriček/kahlico/nepremočljivo podlogo. Ni pomembno, koliko ulovimo, resnično je pomembno, da se odpremo novemu znanju in enostavno poskusimo ter priložnosti prilagajamo družinski dinamiki in lastnim zmožnostim. Nekateri se odločimo za celodnevno, drugi za dopoldansko ali popoldansko prakso, tretji ponujajo spoštljivejšo možnost samo po počitkih, četrti pa le zjutraj. Fino je le, da smo dosledni pri naši izbiri.

Previjanje umazanega mednožja našega otroka je zahtevnejše in zamudnejše opravilo, kot isti čas, ki ga porabimo za to, da ponudimo čebriček/kahlico/nepremočljivo podlogo in na koncu le splahnemo in potapkamo skoraj čisto mednožje našega otroka. Zadovoljstvo pa je pri manjpleničarstvu neprimerljivo večje. Kaj je lepšega kot zadovoljen, čist dojenček, z zdravo kožo in močnim zaupanjem v starša ter druge bližnje?

Kot starši smo odrasli in izkušenejši v odnosu do otroka in skrb zanj vedno terja obilo časa, truda, energije; ne glede na to ali ga previjamo v plenice ali hkrati vpeljemo (vsaj poskusimo) s prakso manjpleničarstva s komunikacijo izločanja. Slednja nam v negovanje prinese še veliko radosti in zabave.

PREBERITE TUDI: Montessori metoda za odvajanja od plenic

ZMOTA 3: Zgodnje odvajanje od plenic je za otroka škodljivo.

To je zagotovo ena izmed najpogostejših ZMOT, ko se pogovarjamo o odvajanju od plenic.

Veliko staršev se boji, da če bodo otroka odvajali od plenic pri osemnajstih mesecih, da bodo škodovali otrokovemu razvoju. Ampak to ne drži! Ravno nasprotno.

Če bomo otroka odvajali od plenic na način, da bomo pri tem uporabljali nagrade in kazni, bomo ob tem frustrirani, in v stresu, če stvari ne bodo potekale po naših pričakovanjih in planu ter bomo to breme prenašali na otroka, potem je tak način odvajanja od plenic za otroka lahko škodljiv in na otroku lahko pusti posledice. Podobno, kot če bi tovrstne načine delovanja uporabljali na drugih področjih vzgoje.

Če pa se na odvajanje od plenic dobro pripravimo in vzamemo proces odvajanja kot nekaj, kar se mora otrok še naučiti, potem je to lahko zelo lepa izkušnja za oba. Izločanje je namreč nekaj povsem naravnega in otrok to počne že od rojstva, naučiti se mora le, da je novo primerno mesto za izločanje kahlica ali stranišče in ne več plenica. Prej, ko bomo s procesom pričeli, prej bo tudi otrok navajen na samostojno uporabo stranišča. Tako kot smo ga potrpežljivo navajali na stolček za hranjenje in na gosto hrano, lahko podobno pristopimo tudi k odvajanju od plenic.

Več o programu Skupaj do ritk brez pleničk najdete TUKAJ >>