Večina pediatrov in proizvajalcev zaščitnih krem za sončenje staršem svetuje, da za zaščito dojenčkove in otrokove kože pred nevarnimi sončnimi UVB žarki uporabijo kreme za sončenje s čim višjim zaščitnim faktorjem.

Toda, ali je to res najboljša oziroma najbolj zdrava odločitev?

 

Prenapihnjeni faktorji

No, pa poglejmo. Kot lahko preverimo pri številnih znanstvenih študijah in tudi samih proizvajalcih zaščitnih krem za sončenje, podatki kažejo, da:

• UV faktor 20 blokira 94 % UVB žarkov,
  
• UV faktor 30 blokira 96,7 % UVB žarkov,
  
• UV faktor 50 blokira 98 % UVB žarkov,
  
• UV faktor 100 pa blokira 99 % UVB žarkov.
  

Če torej otroku na njegovo občutljivo kožo nanesemo kremo za sončenje z zaščitnim faktorjem 50, bomo njegovi koži zagotovili le za 4 % večjo zaščito kot pri faktorju 20, toda hkrati bomo na kožo nanesli kar 2,5-krat več kemičnih snovi! 

Enačba višji faktor = boljša zaščitna krema za sončenje zato več kot očitno ne drži. 

 

PREBERITE TUDI: Krema za sončenje je lahko vzrok za alergijo

 

Pozabljeni in nevarnejši UVA žarki

Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da so za kožo - tudi otroško - veliko bolj kot UVB žarki nevarni žarki UVA, ki prodrejo v globlje plasti kože in poškodujejo večje število celic.

Kaj torej v resnici počnemo, ko otroka zaščitimo s kremo z najvišjim zaščitnim faktorjem? Ker je otrok lahko dlje na soncu brez kakršnihkoli znakov opeklin, smo starši pomirjeni in prepričani, kako smo otrokovo kožo in njegovo zdravje dobro zaščitili. V resnici pa smo z umetno podaljšanim časom sončenja povečali možnosti za škodo, ki jo povzročajo UVA žarki v globljih plasteh kože!

 

Stran od retinil palmitata in oksibenzona

Kljub temu da tudi ameriška nevladna organizacija Enviromental Working Group vsako leto znova svari pred retinil palmitatom (naveden tudi kot vitamin A ali retinol) in oksibenzonom (naveden tudi kot benzofenon-3), se žal še vedno pogosto pojavljata v zaščitnih kremah za sončenje. Tudi tistih za otroke.

 

Kot opozarjata avtorici Sabina Topolovec in Sanja Lončar v priročniku Resnice in zmote o soncu, oksibenzon hitro prodre v kožo in vstopi v krvni obtok ter ustvarja preobčutljivost na sončne žarke. Oksibenzon kot fotokancerogena snov poveča tvorbo škodljivih prostih radikalov, kar lahko posledično vodi v poškodbe DNK v celicah.

Našli so ga tudi v vzorcih urina in materinem mleku, vpliva pa tudi na razvoj ploda v maternici ter na zdravje otrok in odraslih. Kljub temu da je ob vsem tem še hormonski motilec, njegova uporaba še vedno ni prepovedana.

 

Nič manj nevaren pa ni retinil palmitat – oblika vitamina A, ki bi naj skrbel za boljšo zaščito kože pred nevarnimi sončnimi UV-žarki in ga proizvajalci zaščitnih sončnih krem še vedno radi uporabljajo. Njegovo pravo delovanje pa je žal popolnoma nasprotno – v stiku s sončnimi žarki pospešuje staranje kože ter razvoj kožnih lezij in tumorjev.  

 

PREBERITE TUDI: Tudi otrok naj nosi sončna očala

Izberite varnejše mineralne UV-filtre

Žal pa retinil palmitat in oksibenzon nista edini sporni sestavini v zaščitnih kremah za sončenje. Ali ste vedeli, da je veliko kemičnih UV-filtrov (na primer oktokrilen in etilheksil metoksicinamat) tudi hormonskih motilcev?

Te kemične UV-filtre najdemo v veliko zaščitnih kremah za sončenje, ki so na prodajnih policah, pa čeprav neodvisni raziskovalci opozarjajo, da prav kemični filtri spadajo med najbolj sporne sestavine v zaščitnih kremah za sončenje. Ob stiku z UV-svetlobo se namreč razkrojijo, žal pa obstaja zelo malo znanstvenih študij in raziskav o kemični sestavi produktov razkrajanja. Že kar nekajkrat se je zgodilo, da so s trga umaknili kemične svetlobne zaščitne faktorje, ker so bili rakotvorni.

 

Če torej želite zares mirno spati, predvsem pa če ste noseči ali ko gre za otroke, se raje odločite za zaščitno kremo za sončenje z mineralnimi UV-filtri. Pri tem pazite, da izberete organsko certificirano kremo za sončenje, pri čemer se ne pustite zavesti oznakam kot so naravno, brez parabenov, brez umetnih dišav in podobno, saj le ti na žalost niso garancija, da v izdelku ni kakšnih drugih spornih sestavin.

 

Mineralni UV-filtri naj bodo brez nanodelcev

Tudi ko gre za zaščitno kremo z mineralnimi UV-filtri, pa je potrebna previdnost. Ker kreme z mineralnimi UV-filtri rade puščajo belo sled, nekateri proizvajalci uporabljajo mineralne UV-filtre, zdrobljene v delce nano velikosti, ki zaradi svoje majhnosti lahko prehajajo skozi kožo in plasti sluznice naravnost v notranje organe.

Najbolj nevarni naj bi bili nanodelci, manjši od 20 nm, vendar je glede varnosti nanodelcev znanost še vedno razdvojena – nekatere znanstvene raziskave dokazujejo, da so nevarni, druge ravno nasprotno.

Na srečo morajo po evropski zakonodaji od julija 2013 vsi proizvajalci na svojih izdelkih obvezno označiti nanodelce (v oklepaju navedena beseda nano), tako da se kupci lažje odločamo.

Pri čemer pa ne smemo pozabiti, da je meja Evropske komisije, pod katero mora biti oznaka, da gre za nanodelec, šele velikost 100 nm. Zato bodite previdni tudi pri nakupu zaščitnih krem z mineralnimi UV-filtri. Topolovčeva in Lončarjeva svetujeta, da se je morda bolje izogniti mineralnima UV-filtroma titanov dioksid in cinkov oksid, saj ne moremo zagotovo vedeti, če vsebujeta nanodelce.