Čeprav vam zanositev v času, ko ste že noseči zveni kot znanstveni fenomen oziroma čudež, ki se dogaja le v znanstveno-fantastičnih filmih, je dejansko tudi to mogoče. V zelo redkih primerih lahko ženska zanosi, ko je že noseča.

 

Med nosečnostjo se ne izločajo jajčeca, razen ...

V večini primerov, ko ženska zanosi, ne prihaja do hormonskih sprememb, jajčniki takrat ne izločajo jajčec, maternična stena pa postane debelejša, zaradi česar se oplojeno jajčece lažje pritrdi. Končno se v materničnem vratu oblikuje čep sluzi, ki preprečuje plavanje sperme v maternici in zato ne more priti do oploditve.

 

V redkih primerih te naravne ovire ne delujejo in pride do pojava, ki se mu strokovno reče superfetacija. Iz jajčnikov nosečnice se kljub nosečnosti sprosti še eno jajčece, ki se v primeru spolnega odnosa oplodi s spermijem in se pritrdi na steno maternice. Rezultat je še en dojenček.

V tem primeru ženska rodi dvojčka, ki sta različne gestacijske starosti, različne višine, teže, lahko imata različno krvno skupino ter celo različen datum rojstva.

 

PREBERITE TUDI: Nosečnost z dvojčki

  

Kdaj in zakaj pride do superfetacije?

Strokovnjaki še ne vedo natančno zakaj se zgodi superfetacija, se pa druga nosečnost običajno zgodi približno dva do štiri tedne po prvi. Dojenčki so časovno spočeti zelo blizu, zato se mama, ki ima superfetacijo, sooča s podobnimi tveganji, kot mama, ki pričakuje dvojčke ali trojčke: večje tveganje za prezgodnji porod, visok krvni tlak in preeklampsijo.

 

Brez skrbi, do takšne zanositve pride zelo zelo redko

Pomembno je poudariti, da je superfetacija sicer pogosta pri sesalcih, vendar je pri ljudeh res redka. Na vsem svetu je bilo potrjenih le 10 primerov.

Odmeven je bil primer Jessice Allen iz Kalifornije v letu 2016, ki je pristala, da bo nadomestna mati nekemu paru. Pol leta od zanositve je izvedela, da nosi dva otroka, njen ginekolog pa je menil, da se je zarodek razdelil na dva identična dvojčka, je Allen povedala v intervjuju na Dobro jutro Amerika (Good Morning America). Kasneje so DNK testi pokazali, da temu ni tako. Drugi otrok je bil plod bioloških staršev, to je Allen in moža. Zanosila je torej po naravni poti, čeprav je že bila noseča. Allen in mož, Wardell Jasper sta dobila skrbništvo nad svojim biološkim otrokom.

Zadnji zabeležen primer se je zgodil v Avstraliji, ko je mama Kate Hill v razmaku 10 dni zanosila dvakrat. Rodila je deklici dvojčici na isti dan, čeprav sta bili spočeti s časovnim zamikom.

 

PREBERITE TUDI: 12. teden nosečnosti - prvi stik dvojčkov

 

Še en fenomen: dvojčka, ki nimata istega očeta

Poznamo še eno nenavadno vrsto oploditve, ki se imenuje superfekundacija. Gre za oploditev dveh jajčec v istem menstrualnem ciklu s semenčicami različnih očetov (pri superfetaciji pride do zanositve v različnih menstrualnih ciklih). Primeri so pogosti pri mačkah, saj imajo mačja legla pogosto več različnih očetov, znani pa so tudi primeri pri ljudeh.

 

Že leta 1810 je ameriški zdravnik John Archer dokumentiral primer, ko je bela ženska rodila dvojčka različnih barv polti. En otrok je bil svetlopolt, drugi pa je imel temnejšo kožo.

V primeru iz leta 2008 je v Teksasu ženska rodila dvojčka, pri katerih so različno očetovstvo potrdili z genskim testom. Mati dvojčkov je priznala, da je imela v obdobju okrog datuma zanositve spolne odnose z več kot enim moškim.

 

Pri ljudeh so ti primeri precej redki, ker je že spočetje dvojajčnih dvojčkov redko. Znanstveniki pravijo, da se oploditev dveh jajčec z različnima semenčicama, zgodi enkrat na 13.000 primerov, pojav pa se imenuje heteropaternalna superfekundacija. V eni izmed študij so določili, da se lahko takšen primer zgodi v 2,4 odstotka rojstev dvojajčnih dvojčkov.