Najprej je kot splošni zdravnik delal v zdravstvenem domu Postojna, nato pričel s specializacijo v Bolnišnici Postojna - bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo, po opravljenem specialističnem izpitu pa se je v postojnski bolnišnici tudi zaposlil. Privoščil si je tudi osemletni izlet v politiko kot poslanec v Državnem zboru, krajše obdobje pa je delal kot zasebnik ginekolog. Njegova prva in največja ljubezen ostajata ginekologija in porodničarstvo. Zaradi enostavnega in hitrega dostopa do informacij so bodoče mamice bolj zahtevne pri pregledih in nemalokrat tudi prestrašene, saj berejo o zapletih v nosečnosti in pri porodu ter o raznih boleznih novorojenčkov ter otrok, za katere ni nujno, da so pogosti. Prav je, da so bodoči starši informirani ter se o dilemah pogovorijo z zdravniki. Za zdravo nosečnost pa je predvsem pomembno, da upoštevajo nasvete ginekologov, za zdravje otroka v prihodnosti pa lahko poskrbijo tudi z odvzemom in shranitvijo matičnih celic.

Kakšne so nosečnice dandanes, če jih primerjate z vašimi začetki?

Nosečnice so bile nekoč bolj nezahtevne in vodljive, izpolnjevale so navodila svojih lečečih zdravnikov, za razliko od današnjega časa, ko je vsem vse jasno, vsi vse vedo, vsi se izobražujejo preko interneta in številnih publikacij. Na preglede prihajajo z zahtevami »opravite to in to« brez vedenja, da je danes ginekolog v svojem dispanzerskem delu vpet med njenimi zahtevami in zahtevami zdravstvene zavarovalnice, ki časovno in ekonomsko kroji usodo zdravniškemu teamu, ki ga sestavlja še medicinska sestra. Tako ob normalni nosečnosti zavarovalnica plačuje 2 ultrazvoka, v resnici pa se jih opravi bistveno več. Spremenilo se je tudi to, da so partnerji v vse večjem številu prisotni tako ob nosečniških pregledih kot tudi na porodih. Včasih nikomur ni prišlo na misel, da bi bil ob porodu prisoten partner, še manj na primer prijateljica, prijatelj, dule – laične spremljevalke, pa tudi neredko mame ali sestre.

Kakšno je vaše mnenje o aktualni temi porodov na domu - da ali ne?

Ginekologi smo proti rojevanju na domu. Pričakujemo sicer spremembe v samem delu z nosečnicami, ki naj bi ga postopoma prevzemale babice. Bolnišnica Postojna pripravlja prostore, ki so praktično v sklopu ustanove, predvideva se pa, da bi bil to prvi zametek babiške hiše, ki bi jo vodile babice. Z ozirom na bližino porodnega in operacijskega trakta v slučaju komplikacij bi to pomenilo varno babiško hišo, saj se zavedamo, da po svetu vse bolj reklamirajo hiše tovrstnega tipa - v slučaju zapletov naj bi bile takšne hiše blizu porodnišnic in dostopne s helikopterjem v času desetih minut. V praksi pa je to absolutno predolg reakcijski čas in na tak tip ustanov osebno ne pristajam. Sem pa pristaš poskusa, ki sem ga zgoraj omenil - delo bi po potrebi še vedno nadzirali ginekologi do regulativnega postopka s strani Ministrstva, ki naj bi se o novem načinu dela izjasnilo. Navedene prostore nameravamo jeseni, ko bomo praznovali šestdesetletnico obstoja ustanove, predati v namen kot nadstandardne prostore v sklopu bolnišnice.

V preteklosti so se verjetno na drugačen način sovpadali s strahovi glede neozdravljivih bolezni?

Ko sem začel s svojim delom, je bilo teh strahov bistveno manj. Ob ponavljajočih spontanih splavih smo začeli razmišljati o možnih posledicah genetskih okvar, ker dlje od tega nismo prišli. V zadnjih letih je tudi ta veja medicine močno napredovala, pojavili so se številni prenatalni testi za prenatalno diagnostiko, njihova krona je dokaj pogosto danes uporabljena amniocinteza (odvzem plodne vode). Nosečnice zaradi silne izobrazbene vneme (prebiranje spletnih strani, revij in podobno) preživijo devet mesecev v vsaj delnem strahu, da bi bilo kaj narobe, namesto da bi se veselile nosečnosti. Ob vsakem mesečnem kontrolnem pregledu nosečnice je vedno nešteto drobnih vprašanj, ki nam nakazujejo pretirano bojazen in posledično nesproščenost. Tukaj se je žal treba sprijazniti s tem, da medicina naravi ne bo nikoli prišla do živega, kar je po svoje logično. V dnevnem življenju opazimo, da je pretirano poseganje v naravne zakonitosti pogosto vrnjeno kot bumerang.

Kakšno je vaše mnenje o možnosti odvzema matičnih celic iz popkovnične krvi in tkiva popkovnice?

Staršem vedno povem, da se na tem področju dogaja nenehen napredek. To je področje, od katerega pričakujemo veliko in ima velike razvojne možnosti. V kolikor se pari odločajo za odvzem popkovnične krvi, jim svetujem, naj se pozanimajo o možnostih, kajti pri neplačljivih ponudnikih (to je t.i.doniranju v javno banko) niso upravičeni do lastne odvzete krvi, v primeru, da bi le-to potrebovali. Plačljive možnosti odvzema matičnih celic imajo glede tega določene prednosti. Pari se morajo za to odločiti že pred porodom. Za vsak slučaj pa imamo odvzemne sete tudi v porodnišnici, če bi jih predčasni porod prehitel.

Z matičnimi celicami je danes možno zdraviti že več kot 85 bolezni. Ste se že srečali s tovrstnimi primeri?

Da. Zaradi tega sem morda kljub ceni, ki ni ravno nizka, postal mnenja, da bi bila v upanju, da tega sicer ne bi nikdar rabili, morda to dobra investicija.

Nam morda lahko poveste, za katere bolezni najpogosteje gre pri tovrstnem zdravljenju?

Najpogosteje gre za krvne bolezni, v bodoče pa se bodo odprle še možnosti uporabe na drugih področjih.

Se starši in nosečnice obračajo k vam po nasvet glede zdravljenja z matičnimi celicami?

Da, vse več. Zadnjih nekaj let postajajo ta vprašanja vse bolj pogosta. Vidi se, da so ljudje vse bolj seznanjeni tudi o uporabi teh možnosti.

Kako pa potekata odvzem in shranjevanje matičnih celic? Gre za neomejen »rok trajanja«?

Odvzem je za nas že čista rutina, opravijo ga babice takoj po porodu pred iztisom posteljice. Kar se tiče shranjevanja, imajo vsi ponudniki storitev odvzema kurirske službe, ki po našem opažanju zelo dobro delujejo ne glede na dan in uro, slabo vreme ali noč, nič ni problem.

Se vam zdi, da so dandanes starši dovolj osveščeni o sodobnih trendih zdravljenja?

Včasih celo preveč, brez predznanja si namreč maso podatkov, ki se dandanes pojavljajo v medijih, napačno razložijo. Posledica so predvsem pri nosečnicah nočne more in skrbi, ki so praviloma nepotrebne in ničemur ne služijo.

Kakšen je vaš najpogostejši nasvet nosečnicam?

Naj živijo čim bolj naravno, pazijo pri prehrani (v bojazni, da se ne bi preveč zredile, kar nosi s seboj številne možne komplikacije). Vse aktivnosti pa naj bodo reducirane deset, morda tudi več odstotno z ozirom na počutje in možne komplikacije v nosečnosti. Naj ne varčujejo z vprašanji, z ozirom na dileme, ki se postavljajo ob branju na spletnih portalih in postavljajo žensko v pretirano strahospoštljiv odnos do nosečnosti.

Dr. Merlu se iskreno zahvaljujemo za dragoceni čas ter prijeten klepet.