Garje, ki jih povzroča pršica Sarcoptes scabiei, so v zadnjih letih v ponovnem porastu. V Sloveniji so letos zabeležili že skoraj sto primerov, vključno z večjimi izbruhi v ustanovah, kjer je gostota prebivalcev večja, kot so domovi za starejše, zapori, šole in vrtci.

Glavni razlog za hitro širjenje bolezni je pogosto nepopolno izvajanje terapije, kar omogoča ponovno okužbo in nadaljnje prenašanje med ljudmi. Po svetu se s to okužbo vsako leto sreča na stotine milijonov ljudi.

 

Simptomi in diagnoza

Garje povzročajo izredno srbečico, ki se okrepi ponoči, ko se koža ogreje. Srbenje nastane zaradi alergijske reakcije na izločke pršic.

Med najpogostejšimi prizadetimi deli telesa so medprstni prostori, zapestja, komolci, pas, notranja stran stegen ter pri žnskah dojke, pri moških pa spolovilo. Posebej značilne so drobne rdečkaste bunkice, v nekaterih primerih pa tudi majhni rovčki, ki jih pršica izkoplje pod kožo.

Diagnoza je pogosto postavljena z zamudo, saj so simptomi nespecifični in jih je mogoče zamenjati z drugimi kožnimi boleznimi.

 

Prenos in preprečevanje okužbe

Garje se prenašajo predvsem z neposrednim stikom kože ob kožo, ob dolgotrajnem telesnem stiku, na primer v skupnem gospodinjstvu ali pri spanju v isti postelji. Okužba s priložnostnim dotikom, kot sta rokovanje ali objem, je manj verjetna, možen pa je prenos prek okužene posteljnine, oblačil in brisač, še posebej pri bolnikih s hudo obliko bolezni.

 

Kako poteka zdravljenje?

Najpomembnejši ukrep pri zdravljenju je doslednost pri izvajanju terapije. Bolniki morajo uporabiti antiparazitno kremo, ki se nanese na celotno telo, in jo po določenem času ponovno uporabiti.

Poleg tega je nujno prati vsa oblačila, posteljnino in tkanine pri visoki temperaturi ter sesati pohištvo, da preprečimo ponovno okužbo. Ključno je, da se zdravijo vsi člani gospodinjstva, saj se bolezen sicer lahko hitro vrne.

 

Porast primerov v Sloveniji

V zadnjih letih so strokovnjaki zaznali izrazit porast primerov garij. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so lani obravnavali več kot 1400 primerov, kar je bistveno več kot v preteklih letih.

Največ primerov se beleži v ljubljanski regiji, obolevajo pa tako slovenski kot tuji državljani. Strokovnjaki opozarjajo, da garje niso povezane s socialnim statusom, temveč predvsem s pogoji bivanja in higieno, pa tudi s tem, kako vestno bolniki upoštevajo zdravniška navodila.

 

Ključno je zgodnje prepoznavanje bolezni

Garje niso nevarna bolezen, a so lahko izjemno neprijetne in se hitro širijo. Strokovnjaki opozarjajo, da je pravočasno prepoznavanje simptomov in ustrezno zdravljenje ključno za omejitev širjenja. V primeru suma na okužbo je priporočljiv takojšnji posvet z zdravnikom, saj zgodnje ukrepanje prepreči dolgotrajne težave in nepotrebno prenašanje bolezni na druge.