Življenje ne bo vedno tak kaos, ki je posledica vzgajanja treh majhnih otrok.

Ne bova vedno imela kupa perila, s katerim se je treba ukvarjati med vikendom, ker sva bila med tednom preveč zaposlena. 

Ne bova se vedno zbujala ob dveh zjutraj zaradi otrokovega joka, zaradi nočnih mor najinega dvoletnika ali pa zato, ker se je štiriletnik polulal v posteljo. 

Ne bova vedno izgubljala toka misli in popolnoma pozabila, kaj sva hotela povedati, saj so naju med petminutnim pogovorom vprašali toliko vprašanj: "Zakaj imajo helikopterji drugačen zvok, kot letala? Zakaj je na postelji toliko perila? Gremo lahko v park? Lahko poslušamo glasbo in plešemo?" ... in ... kaj sem sploh govorila?

 

Oh, ja ... ne bo vedno tako.

PREBERITE TUDI: Po porodu: Kaj partner misli o vas?

Ne bova vedno večino svojega časa pri večerji modelovala otrok, da pojedo še vsaj tri grižljaje, medtem ko midva ne bova pojedla do konca, saj se morava pripraviti na nov izziv večera: čas za kopanje. 

Ne bova vedno preveč utrujena, da bi se lepo obleka, in šla nekam sama - skupaj, da bi uživala v pogovoru z odraslimi. Ne bo vedno tako, da bodo minili meseci, da greva zvečer ven.  

Ne bova vedno vsak dan tako utrujena, ko loviva korake najinih treh majhnih otrok, ki rastejo in se učijo vsako sekundo vsakega dneva, 

Ne bova se vedno zbudila izmučena, ker so naju ponoči prebudila tri majhna bitja in greva v službo zgodaj in ko se vrneva, se spet ukvarjava z njimi. 

PREBERITE TUDI: Jaz bom mama, ki si dopusti sprostiti kot oče

Ne bova se vedno počutila, kot da nama na koncu ne ostane veliko, kar bi lahko dala drug drugemu, najino potrpljenje ne bo vedno tolikokrat preizkušano in ne bova več tako nenehno potrebna najinim otrokom, kot sva sedaj. 

Ne bo vedno tako.

Nekega dne bova imela odrasle otroke. Ki naju bodo manj potrebovali. Ki bodo preživeli manj časa z nama, ker bodo imeli prijatelje in se bodo ukvarjali s športom ali stvarmi, ki nimajo veliko opravka s starši.

In potem bova morda imela več časa za pranje perila in lažje bova šla zvečer ven in imela več moči, da se bova med seboj smiselno pogovorila, preden greva spat.

Mislim, da da bova nekoč imela vse to. In veselim se tistega obdobja, ko bom imela več časa za preživljanje s tabo.

Zdaj pa imava vse to. Vso to lepoto. Ves ta čudež. Vse to veselje. Tukaj, tik pred nami.

Skrbi me, da bova nekoč pogrešala vso to norost. Ali bova vedela, kaj početi, če ne bova računala računov, hkrati pa poslušala pesem "Še vedno stojim" in obenem počistila razlito mleko in umirila jokajočega otroka.

Pogrešala bova crkljanje ob nedeljah zjutraj z našimi dekleti, ko se ne bodo hotele več splaziti v najino posteljo.

Pogrešala bova družinske objeme.

Pogrešala bova ples v dnevni sobi. In zagotovo vem, da bom pogrešala tiste trenutke, ko boš eno od najinih hčera prijel v naročje in se nato zavrtel z njo.

Pred spanjem bova pogrešala zvoke hihitanja, ko bomo skupaj prebrali zgodbo pred spanjem in poskušala spraviti otroke v posteljo.

Med koncem tedna bova pogrešala odhod v park in podrobno pripovedovanje zgodbe ter celo ves ta hrup med večerjo.

Pogrešala bova to obdobje skupnega življenja. Ampak hej - to obdobje ni sedaj, kajne?

Zato se smejva in čim bolje pozabiva na vse te frustracije in si ukradiva nedeljske jutranje poljube. Pustiva dekletom televizijo, kadar se želiva nemoteno pogovarjati, ali pa se odpraviva v mesto, ko jih bodo lahko pazili najini starši. Odpravimo se na pustolovščino in ne glede na to, kako se spremenijo ??načrti, ni pomembno, dokler sva v oporo drug drugemu, ker sva ekipa.

Poskusiva.

Ne bo vedno tako. 

Ampak nekaj bo vedno. Starša sva - prijavila sva se za vedno. No, potem pa bodiva v tem nečem. Skupaj. Zdaj. Ker pred njimi tremi sva obstajala midva. In tudi po njih bova. 

Nekega dne bodo odšli pisati svoje življenjske zgodbe, jaz pa bom tukaj, da s tabo napišem svoje naslednje poglavje. V tem sva skupaj - ne glede na to, za katero življenjsko obdobje gre.

 

VIR: Mother.ly, Ringeraja.rs

PREBERITE TUDI: 10 zapovedi za starše