Vsaka mamica, ki pred iztekom porodniške še vedno doji, se sooči z vprašanjem, kako uskladiti službeni delovnik in otrokovo potrebo po dojenju. Zaradi številnih pozitivnih vidikov dojenja je namreč vedno več mamic, ki se odločijo, da bodo dojile tudi po prvem letu, zato je razumljivo, da se jih proti koncu porodniške vse več sooča s stisko, ker ne vedo,  kako bo otrok zdržal brez dojenja celih osem ur ali več. Ena izmed rešitev za tovrsten problem je koriščenje pravice do krajšega delovnega časa, ki ga slovenska zakonodaja omogoča staršem, druga možnost pa je nadomestilo v času odmora za dojenje.

Delovno pravo omogoča zaščito za vsako doječo mamico

V slovenski zakonodaji je dojenje opredeljeno kot posebna kategorija, ki je zaščitena s posebnimi mehanizmi delovnega prava. Zakon o delovnih razmerjih namreč določa:

- posebno varstvo pred odpovedjo za doječe delavke in varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva: prepoved opravljanja del v času nosečnosti in v času dojenja (184. člen v povezavi s 146. členom),

- varstvo v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom (185. člen) in

- pravica doječe matere (188. člen).

 

PREBERITE TUDI: Pravica do krajšega delovnega časa

Nadaljevanje dojenja po vrnitvi na delo

Doječe zaposlene mame v Sloveniji imajo precej pravic in uživajo visoko raven varstva, kar jim omogoča, da nadaljujejo tudi z dojenjem. Ko pride čas za vrnitev na delo in bi radi nadaljevali z dojenjem, je ključnega pomena, da lahko to dvoje uspešno združite, poznavanje svojih pravic, dovolj zgoden dogovor z delodajalcem in poznavanje ciljev in želja v zvezi z dojenjem otroka. 

 

Da bi imeli tudi delodajalci posluh za doječe mamice, jih je potrebno informirati in ozaveščati o tem, kako lahko materam to omogočijo in zakaj je to zanje koristno. »Za sobivanje živih bitij na planetu in varovanja skupne Zemlje je pomembno omogočati in negovati tudi dobre prakse dojenja,« pravijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in opozarjajo na pravice doječih mater. Mamice naj poskrbijo, da še pred vrnitvijo na delo sporočijo delodajalcu, da še vedno dojijo, da se ta lahko na to pripravi.

 

Odmor za dojenje na delovnem mestu

Kot je zapisano na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ima mati pravico do enournega odmora za dojenje med delovnim časom: »Delavka, ki doji otroka, ki še ni dopolnil 18 mesecev starosti, in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. Nadomestilo plače za čas odmora za dojenje je urejeno v predpisih o starševskem varstvu. V skladu z mednarodnimi normami, ki zavezujejo Slovenijo (npr. Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 103 o varstvu materinstva) ima delavka, ki doji otroka, pravico do enega ali več dnevnih odmorov ali skrajšanja dnevnega delovnega časa zaradi dojenja otroka. Konvencija izrecno določa, da se ti odmori ali skrajšanje dnevnega delovnega časa vštevajo v delovni čas in se temu ustrezno plačajo.«

Po slovenski delovno-pravni zakonodaji so pogoji za pridobitev pravice do odmora za dojenje naslednji:

• otrok še ni dopolnil 18 mesecev,
• zaposlitev za polni delovni čas,
• odmor med delovnim časom,
• dolžina odmora najmanj ena ura dnevno.

Za ta čas lahko zaposlena mamica uveljavlja pravico do nadomestila v času odmora za dojenje.

 

Za koriščenje odmora se morate individualno dogovoriti s svojim delodajalcem. Odmor lahko vzamete po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Odmora za dojenje ni mogoče koristiti tako, da bi delavka delala 7 ur in prej zaključila z delom. Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas.  

V to uro za dojenje pa se ne šteje čas za malico oz. odmor. Poleg časa za dojenje, vam pripada tudi čas za malico/odmor, ki mora biti povsem enak, kot če bi opravljali polni delovnik.

 

PREBERITE TUDI: Dojenje je zaščita pred boleznimi

Kako lahko uveljavljate pravico do odmora za dojenje?

Zakonodaja določa, da vam pripada odmor za dojenje in nadomestilo v času tega odmora do 18 meseca starosti otroka na podlagi potrdila specialista pediatra, in sicer: 

- do devetega meseca z nadomestilom v višini 1/8 vrednosti minimalne plače po ZUTPG,

- od 9-18 meseca s plačilom prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela vrednosti minimalne plače brez nadomestila po ZUTPG.

 

Če izpolnjujete te pogoje, lahko na pristojnem Centru za socialno delo oddate vlogo za uveljavitev pravice do nadomestila/plačila prispevkov v času odmora za dojenje, poleg pa priložite potrdilo otrokovega izbranega pediatra, da se otrok res še doji. Tako boste imeli eno uro med svojim delovnim časom čas za dojenje, prispevke oz. nadomestilo za ta čas pa vam bo krila država.

Vlogo najdete TUKAJ >>>

Dojenje med delovnim časom v praksi

V praksi je v resnici smiselno, da se za koriščenje te pravice odločite le, če ste dovolj blizu otrokovega varstva. V primeru da ste pol ure ali več oddaljeni od otroka, bi vam že vožnja k njemu in nazaj vzela večino časa. Za dojenje bi vam dejansko zmanjkalo časa, letanje sem in tja pa bi vas verjetno utrudilo. V kolikor imate otroka v varstvu v bližini svoje službe, pa je lahko ta »prosta ura« odlična priložnost, da z dojenjem nadaljujete tudi po vrnitvi na delovno mesto.

VIRI:

Barbara Marinko, uni. dipl. pravnica; Zakonodaja in dojenje v Sloveniji ter v tujini. Zbornik prispevkov Dojenje in delo – naj deluje (2015). Nacionalni odbor UNICEF-a Slovenija za spodbujanje dojenja in Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Različni spletni viri