Zajčja ustnica in/ali razcepljeno nebo sta najpogostejši prirojeni okvari; lahko se pojavita skupaj ali ločeno.

Medicinska sestra mi je povedala, da se je moja deklica Neja rodila z okvaro, in sicer z zajčjo ustnico in z razcepljenim nebom. V tistem trenutku sem le skomignila z rameni, tudi takrat, ko so mi jo položili na prsi, se mi to ni zdelo nekaj grozno strašnega. Vse to je nastopilo potem, ko so jo umili in mi jo pripeljali k postelji in sem si jo bolj podrobno ogledala. Proti moji volji so solze kar same od sebe tekle, v moji glavi se je pojavilo na stotine vprašanj: kako jo bodo drugi gledali, kaj bo rekel sin, ko jo bo prvič videl, kako jo bodo sprejeli njeni vrstniki, zakaj se je to zgodilo ravno meni, sem si preveč želela zdravega in lepega otroka, mar ni to želja vsake mamice? Takrat je k meni pristopila pediatrinja, s seboj pa je imela slike otrok, ki so imeli enake težave kot Neja; tako sem že takrat vedela, da se bo vse to uredilo z nekaj operacijami. -Lidija

 

Normalno delujoče mišice mehkega neba ob hranjenju zaprejo prehod v nosno votlino, kar prepreči uhajanje hrane v nos. To pri otrocih z razklanim nebom ni mogoče, saj mišice mehkega neba ne delujejo pravilno, zato se ne zapira povezava med nosno in ustno votlino (hkrati pa je še prisoten defekt v trdem nebu). Zato dojenčkom s to okvaro mleko velikokrat teče iz noska (nosni refluks).

Otroci s shizami imajo zaradi oslabljene evstahijeve cevi veliko težav z vnetji srednjega ušesa. Zaradi nepravilne povezave cevovodov med noskom in ušesi se namreč pojavljajo pogoste infekcije ušes, saj izenačevanje pritiska v ušesu ne poteka pravilno in se tekočina oziroma hrana nabira v srednjem ušesu. Hranjenje z materinim mlekom je dobro zato, ker ima dojenček tako mnogo manjše možnosti infekcije ušes in drugih infekcij.

Prednosti dojenja

Da ima hčerka razcepljeno mehko nebo, so mi zdravniki povedali takoj po rojstvu. Težave so nastale pri dojenju. Dojiti sem jo morala pokončno. Hitro se je tudi utrudila. Pri dojenju je zelo cmokala. Dojili sva se 13 mesecev. -Nina

• V materinem mleku je veliko protiteles, ki otroka ščitijo pred infekcijami, tako da se zmanjša tudi število vnetij srednjega ušesa zaradi nosnega refluksa. Imunski značaj materinega mleka tudi zaščiti otroka pred vrsto drugih infekcij, kar je za otroka še posebej pomembno, ker bo večkrat operiran.
• Materino mleko je telesna tekočina in zato kar najmanj draži otrokova tkiva v nosku. Curljanje materinega mleka skozi nosek (normalen pojav pri okvari) je zato za otrokovo sluznico in membrane najmanj dražeče.
• Bližina matere in otroka je zelo pomembna, saj je zunanji videz otroka hudo popačen in se zato mati mogoče izogiba pogledu in očesnemu stiku z otrokom. Dojenje zagotavlja prijetno bližino in veliko telesnega stika, kar je pomirjujoče za oba, tako za mater kot za otroka.
• Pravilnejši razvoj dojenčkovih ust in obraza. Mišice, ki se uporabljajo med dojenjem, postanejo močnejše in se pravilneje razvijajo, kar pomembno prispeva k pravilnejšemu in sorazmernejšemu razvoju otrokovih obraznih potez in je izrednega pomena tudi kasneje za pravilnejši razvoj otrokovih govornih sposobnosti.
• Otrok naj pri prsih sesa tudi za varnost in tolažbo. Dojenje ni samo akt hranjenja, ampak je prijetno in pomirjujoče opravilo tako za mater kot za otroka.

Dojenje otroka z zajčjo ustnico in/ali razklanim nebom je zahtevnejše in predvsem časovno zelo zamudno, saj podoj otroka traja tudi 2- do 3-krat dalj kot pri otrocih brez nepravilnosti. Vseeno ima dojenje številne prednosti, saj so materine prsi bolj fleksibilne in prilagodljive kot vse vrste umetnih cucljev, njihovo tkivo se laže prilagaja anomalijam ustnic in ust. Z malo vaje ima otrok pri dojenju lažji nadzor nad tokom tekočine in nad položajem dojke v svojih ustih. S spreminjanjem položajev otroka pod dojko ali nad njo se lahko tudi »regulira« smer in moč curka materinega mleka in otrok najlaže najde sesalni vzorec.

V zelo redkih primerih dojenje otroka z razklanim nebom in/ali zajčjo ustnico sploh ni mogoče, toda otrok še vedno lahko pridobi številne prednosti, ki jih ima materino mleko, pa čeprav ga dobiva po steklenički ali kako drugače.

Dojenje je oteženo

Dete se je zvijalo, lovilo, hlastalo, a ni šlo. Ni znal oziroma mogel sesati. Ni ustvaril vakuuma. Zelo prijazna sestra mi je svetovala, naj ga ne mučim. Sicer sem še poskusila doma. A je bilo res le mučenje (vedel pa je, čemu so namenjene bradavice). Zato sem si mleko raje iztiskala.

Peter je jedel zelo počasi. Hranjenje ga je utrujalo in je vmes zaspal. Pojedel je manj, kot bi moral po predpisih, a je vseeno napredoval lepo. Tako mi od obroka do obroka ni ostajalo veliko časa za počitek. Previjanje, hranjenje, izbrizgavanje mleka in seveda crkljanje, pa sta bili okrog dve uri in pol. Vsake tri pa se je postopek ponovil. Nič hudega, samo da sva bila skupaj. V bolnici sem imela vsaj pripravljene obroke hrane, za kar doma ne bi našla časa. In ga tudi nisem. Moja utrujenost se je poznala na količini mleka. Bilo ga je vsakič le za pol obroka. Otroka sem hranila po cuclju v sedečem položaju. Dejansko sem ga zalivala z mlekom, on je le požiral. A že to mu je bilo zelo naporno. -Katarina

 

Dojenček z zajčjo ustnico in/ali odprtim nebom mora trdo garati, da se nahrani. To je za malo bitje zelo utrujajoče, poleg tega je sesanje otroku zelo oteženo zaradi odprtine v zgornjem delu ustnice, saj težko obdrži bradavico ali cucelj v svojih ustih.

Mati naj bo potrpežljiva, saj bo otrok sčasoma osvojil način hranjenja, ki mu bo šel najlaže in ki bo zanj trenutno pač najboljši. Mati, ki doji otroka z zajčjo ustnico in/ali odprtim nebom, naj preizkusi čim več možnih položajev in tako ugotovi, kateri njenemu otroku najbolj ustreza.

Pri tem ni pomemben samo položaj otroka, ampak tudi način, kako mati otroku pomaga dojko držati in obdržati v ustih. Ta posebni položaj je videti tako, da mati drži dojko tik za areolo med kazalcem in sredincem, podobno kot cigareto med prsti.

Pomembno je tudi, da je otrok v čim bolj pokončnem položaju, najbolje tako, da »zajaše« materin trebuh (trebuh na trebuh), mati pa z eno roko podpira otrokovo glavico in vrat ter »regulira« bližino dojk, z drugo roko drži dojko. Položaj je za dolge podoje bolj naporen za materin hrbet, zato je dobro imeti okoli sebe veliko primernih blazin za oporo. Primerna položaja sta tudi modificiran položaj ameriške nogometne žoge in t. i. položaj zibelke.

Ko se otrok prisesa na dojko, je zelo pomembno, da usta čim bolj odpre, podobno kot pri zehanju, tako da v usta zaobjame kar največ prsne areole. Če ne gre takoj, poskušajte večkrat. Pomembno je tudi, da je otrok čim bliže dojkam, da ima v ustih čim več prsne bradavice. Nekateri otroci potrebujejo med hranjenjem tudi oporo za čeljusti in lička, da njihova čeljust sploh ostane prisesana na dojko.

Nebna ploščica

Ko otrok raste in se doji, se bo njegov mišični tonus vedno bolj razvijal in napredoval, tako da bo sčasoma potreboval vedno manj opore.

Ker je tako dojenje za otroka lahko zelo utrujajoče, tudi slabše pridobiva težo, saj se ne more dojiti dovolj dolgo, da bi dobil zadnje, kalorično in beljakovinsko bolj bogato mleko. Zato je pomembno, da mati otroka spodbuja k čim daljšemu dojenju ali po podoju mleko iztisne in takoj ponudi otroku na kakšen drug način.

Otroci z zajčjo ustnico in/ali odprtim nebom med hranjenjem pogoltnejo veliko zraka in potrebujejo večkratno podiranje kupčka, kar tudi krepi njihove mišice.

V nekaterih porodnišnicah imajo posebne nastavke za v usta, ki se imenujejo »palatal obturator« (nebna plošča). To je plastična ploščica, ki se nastavi pred odprtino neba v zgornji del otrokovih ust. Uporablja se pred prvo kirurško korekcijo in jo vstavijo otroku v usta 24 ur po porodu ali kasneje (tudi nekaj tednov). Ko otrokova usta zrastejo, jo morajo zamenjati za večjo.

Članek je strokovno pregledala Alenka Šenk Erpič, dr. stom.

Viri:

• Breastfeeding Answer Book, LLLI, 2003.
• NEW BEGINNINGS, Vol. 17, No. 4, July-August 2000, pp. 127, 144, Pure Gold By Raia Mayor Kinnelon, New Jersey, USA, as told to Maura McCabe, Morristown, NY, USA.