Materino mleko je več kot le hrana – je zapletena, živa snov, podobna krvi. V materinem mleku je prek dvesto aktivnih snovi, ki se lahko bojujejo z bakterijami in virusi. Te snovi ščitijo dojenčke pred številnimi okužbami. Dojenje pa je zaščita pred boleznimi tudi za mater.

Ena sama kapljica mleka vsebuje več kot milijon belih krvnih telesc. Ta telesca, imenovana makrofagi, hlastno goltajo mikrobe. V materinem mleku so pomembni imunoglobulini A (IgA), ki prekrijejo stene dojenčkovih nezrelih prebavil. S tem preprečijo prodiranje mikrobov v otrokovo telo prek prebavil. Izločevalna protitelesa IgA tudi ščitijo dojenčka pred prehranskimi alergijami: črevesne stene »prepleskajo« kot z zaščitno barvo in s tem preprečijo, da bi molekule tuje hrane prišle v otrokov krvni obtok in povzročile alergijsko reakcijo.

 

Zaščita pred boleznimi tudi po 6. mesecu!

Zelo napačno je mnenje, da materino mleko po šestem mesecu izgubi zaščitno in prehrambno funkcijo. Številne znanstvene raziskave dokazujejo prav nasprotno: ko dojenček raste, materino mleko VES ČAS oskrbuje otroka s pomembno zaščito proti okužbam in boleznim. Prvih šest mesecev je dojenček dobro preskrbljen tudi s protitelesi, ki jih je dobival prek materine posteljice. Ko se ta postopno porabljajo, njihovo zaščitno funkcijo prevzemajo prav protitelesa iz materinega mleka. Raziskave so tudi pokazale, da manj mleka ko dojenček popije pri materi (s starostjo ali če je bolan), več je v tej manjši količini zaščitnih protiteles.

Zgodi se, da je mati izpostavljena okužbi, ki bo verjetno prizadela tudi dojenčka. V materinem telesu se takoj ob stiku z okužbo začnejo tvoriti primerna protitelesa, ki jih prek mleka posreduje dojenčku. Zato se pogosto zgodi, da zboli cela družina, dojenček pa ne zboli ali pa bolezen pri njem poteka v precej blažji obliki.

 

Z dojenjem poskrbite, da dojenček dobi najboljšo možno hrano, ki obstaja. Človeško mleko je najboljša mešanica hranil in protiteles, pomembnih za dobro rast in razvoj vašega dojenčka. Znanstvene raziskave so pokazale, da so dojeni otroci manj bolni in da laže prebolevajo infekcije. Res je, da so lahko tudi otroci, hranjeni po steklenički, zdravi. Toda ko so znanstveniki primerjali zdravstveno stanje večje skupine otrok in odraslih, so prišli do zelo pomembnih ugotovitev v korist dojenju.

 

Manj alergij

Dojeni otroci imajo manj alergij in resnih bolezni (raka) kot tisti otroci, ki nikoli niso prejemali materinega mleka. Dojenje zmanjšuje možnosti za nenadno smrt dojenčka (smrt v zibki). Dojeni otroci imajo manj pogoste in manj intenzivne prehlade, manj vnetij ušes, infekcij zgornjih dihal in astme, manj pogosto obolevajo za drisko in drugimi črevesnimi boleznimi, pljučnico, sepso, gastroenteritisom, meningitisom in nekaterimi oblikami rakavih obolenj v otroštvu. Zaradi manjše pogostosti in resnosti teh bolezni dojeni otroci manjkrat obiščejo zdravnika.

Raziskave so tudi pokazale, da imajo dojeni otroci višji inteligenčni kvocient in boljši telesni razvoj, tako možganov kot živčevja.

 

PREBERITE TUDI: Je dojenček lahko alergičen na materino mleko?

 

Matere, ki dojijo so bolj zdrave

Znanstvene raziskave so dokazale, da imajo ženske, ki dojijo, manj raka na dojkah in rodilih, manj slabokrvnosti in manj osteoporoze. Oba, mati in otrok, uživata tudi čustvene prednosti dojenja, ki pripomorejo k tesnemu razmerju med njima in boljši povezanosti. Dokazano je, da polno dojenje prispeva k daljšemu razmiku med nosečnostmi. Matere, ki dojijo, po porodu hitreje izgubijo povečano telesno težo.

 

Raziskave so pokazale, da so dojeni otroci manj bolni, zaposlene matere so manj odsotne z delovnega mesta zaradi bolniških izostankov za nego otrok in svojega zdravja. Dejstvo je tudi, da so stroški za proizvodnjo embalaže in proizvodnjo mlečnih nadomestkov, stekleničk, cucljev itd. ter nakupa teh izdelkov zelo visoki, da je velika (in draga) poraba energije, vode in smeti, ki se s tem tvorijo. Dojenje prispeva k bistveno nižjim zdravstvenim stroškom, zmanjšuje finančne pritiske v družinah ter stroške zdravstvenih zavarovalnic in vladnih medicinskih programov. 

 

PREBERITE TUDI: Materino mleko JE najboljša hrana za otroka!

 

Dojenje najmanj šest mesecev in še dlje

UNICEF, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in številne državne pediatrične ustanove poudarjajo, da je človeško mleko najboljša možna izbira za hranjenje otrok. Človeško mleko prispeva k dobremu otrokovemu zdravju, rasti in razvoju. Zdravstvene organizacije priporočajo polno dojenje (brez vseh nadomestkov) najmanj prvih šest mesecev in nadaljevanje dojenja ob dodajanju goste hrane še najmanj dve leti ali dalj.

 

Mlezivo - otrokova prva imunizacija (zaščita)

Otroci se v svet, ki je poln bakterij, virusov in klic, rodijo zelo ranljivi. Najboljša zaščita novorojenčka prihaja iz mleziva (kolostruma), snovi, ki jo proizvajajo materine dojke takoj po porodu in ki poskrbi za otrokovo prvo imunizacijo. Temu pravimo tudi »naravno cepivo«.

Mlezivo je prvo mleko, ki je močno koncentrirano in prilagojeno potrebam novorojenčka. Je izredno kalorično bogato (ker dojenček začne uživati najprej manjše količine hrane) in še posebej ščiti otroka z zelo visokimi vrednostmi imunoglobulinov in levkocitov ter s protivnetnimi snovmi.

 

Medicinski strokovnjaki so ugotovili, da bogastvo izločenih imunoglobulinov IgA v človeškem mleku močno zmanjša tveganje za akutne prebavne bolezni pri dojenih otrocih. Dojenčki, ki so hranjeni po steklenički, imajo šestkrat večjo verjetnost za prebavne bolezni kot dojeni otroci. Prisotnost protiteles IgA v človeškem mleku spodbuja dojenčkov imunski sitem k lastnemu razvoju in delovanju. Ta zgodnja stimulacija otrokovega imunskega sistema ima dolgoročne pozitivne posledice na otrokovo občutljivost za določene bolezni kasneje v življenju.

Zelo pomembno dejstvo je, da je odziv organizma na cepljenje pri dojenih otrocih mnogo boljši in da imajo ob cepljenju precej višje vrednosti protiteles kot otroci, ki so hranjeni po steklenički.

 

Odpornosti proti boleznim, za katero poskrbijo lastnosti materinega mleka, ni mogoče posnemati. Zato nobeno prilagojeno mleko ne bi smelo nositi oznake »skoraj tako dobro kot materino mleko«. To je zavajajoče, materino mleko je namreč živa tekočina, imenovana tudi »bela kri«.

 

Več materinega mleka - boljša zaščita

Dojenje zagotavlja najboljšo zaščito pred boleznimi, kadar dojenček prejema izključno materino mleko. Ta zaščita se manjša v sorazmerju s količino dodatkov, kot so prilagojeno mleko, kravje mleko ali druga hrana, ki jo uživa dojenček. Poleg tega velja: dlje ko je dojenček dojen, bolje je zaščiten. Znanstvene raziskave ta učinek imenujejo »učinek količine«. Nekaj primerov, v katerih se kaže učinek količine dojenja: manjša pogostost levkemija in limfomov v otroštvu, infekcije ušes, infekcije dihal, driska, haemophilus influenzae (HIB), debelost in čezmerna telesna teža, doseganje razvojnih mejnikov.

 

PREBERITE TUDI: Pomen dojenja za posameznika in družbo

 

Materino mleko pobija rakave celice in klice

V laboratorijskih pogojih je bilo dokazano, da snovi v materinem mleku pobijajo celice raka na pljučih, požiralniku, ledvicah, črevesju in mehurju, pa tudi celice limfomov, levkemije in bakterije pnevmokokov. Nekateri raziskovalci so v laboratorijskih pogojih opazili podobne rezultate – materino mleko je pobilo ali nevtraliziralo spore klamidije, HIV in nekatere vrste bakterij. Raziskave materinega mleka so prinesle številna odkritja, ki so pomagala raziskovalcem pri razvijanju novih zdravil za bolezni.

 

Viri:

– The Breastfeeding Answer Book, 2003, La Leche League International

– The Womanly Art of Breastfeeding, 2004, La Leche League International

– La Leche League International Tear Off Sheet, 2004, slovenski prevod A. Benedik