Ker so take oblike naložb postale popularne šele v zadnjih letih, predvidevam, da vaš nadobudnež ne bo potreboval sredstev še vsaj nadaljnjih deset let. Torej je časa za okrevanje kapitalskih trgov še dovolj, zato prodajo odsvetujem.

 

 

Če pa vaši živci ne zdržijo pritiska in imate zaradi tega za sabo že kar lepo število neprespanih noči, je verjetno bolje, da sredstva umaknete v konzervativnejše naložbe, čeprav čas ni najprimernejši za tako potezo.

Pri vzajemnih skladih se lahko odločite za prenakazilo sredstev v varnejše obvezniške sklade ali pa denar preprosto vežete na banki. Pri izplačilu boste naleteli na manjšo težavo, če je vaš otrok na pristopni izjavi naveden kot vlagatelj in je mlajši od 15 let. Če boste želeli izplačilo sredstev, boste namreč potrebovali potrdilo centra za socialno delo, katerega boste morali prepričati, da z dvigom ne boste škodovali otroku.

 

Če sredstva varčujete preko zavarovalne police, se lahko z zavarovalnico poskušate dogovoriti, da vam naložbeno zavarovanje spremeni v klasično zavarovanje, pri katerem se poslužujejo bolj varnih naložb, minimalni donos pa je zakonsko določen.

 

Konec prejšnjega leta se je zaradi padca cen nepremičnin pričela v ZDA hipotekarna kriza. Večina nepremičnin je bila namreč pod hipoteko, saj je bila pridobitev hipotekarnega kredita v ZDA precej enostavna. Ko pa je njihova vrednost padla, so banke zahtevale dodatna sredstva za zavarovanje izdanih kreditov oziroma jih prebivalstvo preprosto ni več odplačevalo, ker je bil lahko njihov dolg do banke precej višji kot dejanska vrednost njihove nepremičnine. Ker banke niso dobivale poplačil, ob prodaji nepremičnine pod hipoteko pa tudi niso dobile povrnjenega dolga, so pričele masovno odpisovati kredite. To je povzročilo propad oziroma združevanje bank in nezaupanje v gospodarstvo države, poleg tega pa so vlagatelji posledično zaradi potrebe po poplačilu kreditov in nezaupanja v gospodarstvo začeli umikati naložbe s kapitalskih trgov.

Ameriška centralna banka se je na začetek krize odzvala z zniževanjem ključne obrestne mere, s čimer so želeli spodbuditi gospodarsko rast države in tako preprečiti recesijo, vendar so na ta račun dobili predvsem višjo inflacijo, gospodarska rast pa je ostala nizka.

 

 

Žal je tako, da so ZDA tako velika država, s še večjim vplivom na svetovno dogajanje, da se vzdušje iz ZDA seli tudi na druge trge. Nenazadnje prihajajo prav iz ZDA največji investitorji, ki so ob domači krizi umaknili svoje naložbe tudi z drugih koncev sveta. In ker se cene na borzi gibljejo glede na ponudbo in povpraševanje, je razumljivo, da so cene padle, saj je bilo prodajalcev več kot kupcev. Podjetja na razvijajočih se trgih in tudi v Sloveniji poslujejo dobro, tečaji pa zaradi panike med vlagatelji vseeno izgubljajo na vrednosti. Res je, da so bili tečaji zaradi pretekle hitre rasti, ko je bila situacija obratna in je bilo na borzi več kupcev kot prodajalce, precenjeni in je bil popravek navzdol pričakovan, vendar pa s poslovanjem večine podjetij ni prav nič narobe. Tak primer je tudi novomeška Krka – njena delnica je v zadnjem letu izgubila že preko 30 odstotkov vrednosti.

 

Združene države Amerike so pripravile predlog zakona v vrednosti 700 milijard dolarjev, s katerim bi podjetjem v težavah na pomoč priskočila država. Ker sta se ustvarila dva pola, na eni strani tisti za, na drugi tisti proti, se je sprejem zakona zavlekel, zaradi negotovosti pa so tečaji na svetovnih borzah ponovno izgubili na vrednosti. Tudi če bo zakon sprejet, so mnenja glede tega, kaj to pomeni za gospodarstvo in posledično za tečaje na svetovnih borzah, deljena. Si bo svet opomogel in se bodo tečaji obrnili navzgor ali najhujše šele prihaja? To bo pokazal čas. Verjamem pa, da bodo tečaji čez deset let višji kot danes in da bo zaslužek v kapitalskih naložbah prekašal obresti v bančnih depozitih.