Po skoraj dveh letih in pol sem nehala dojiti prestolonaslednika ali povedano drugače - pridružila sem se gibanju Free ziza.

Prestolonaslednik sicer ni bil najbolj navdušen, ko se je njegov mandat gospodarja joške predčasno iztekel, a mi ni žal, da sem svoje bradavice, ki so v tem času postale delavski žulji, podobni praznim lignjem, odrešila in si končno privoščila spanje v kosu.

No, pa tudi merico alkohola brez slabe vesti in guglanja Koliko požirkov vina se bo izločilo skozi mleko.

 

Za svoje dojiljske dosežke seveda ne pričakujem odlikovanja patronažnih sester, ploskanja na balkonu, vzklikanja Pridna, mamica! in spomenika matere z izsušeno dojko do kolen.

Čeprav, bodimo iskreni, bi si tako dojilje kot nedojilje zaslužile vsaj odlikovanje za potrpežljivost. Ker toliko komentarjev, neumnih vprašanj in očitkov, kot jih mati sliši zavoljo svojega dojenja ali nedojenja, pa še ne.

Zares si želim, da se nobena ženska nikoli ne bi rabila opravičevati tistim, ki mislijo, da je prav, da se dojenje konča, takoj ko dojenček prvič poliže žlico pasiranega korenčka. Prav tako, kot si tudi želim, da se mamice iz skupine dojiljskih skrajnežev ne bi spravljale na tiste, ki so se odločile, da ne bodo dojile, in nehale pametovati tistim, ki jim niti vsa polenta tega sveta ne pomaga.

Sicer nisem uradna strokovnjakinja, a si skoraj upam trditi, da otrok ne bo serijski morilec samo zato, ker ga mama ni dojila do tretjega leta. In glej ga zlomka - tudi zaradi adaptiranega mleka človeštvo še ni izumrlo.

 

Skratka, če poslušamo okolico, ni važno, kaj počne ali ne počne mati v svoji (ne)dojiljski karieri, ni šanse, da bi to delala prav. Če bi sama vsakič, ko sem dobila butasto vprašanje, povezano z dojenjem, zaslužila, bi danes imela že ... hm, morda nove polne in stoječe prsi.

Da sem sama lažje zaključila dojiljske debate z okolico, sem si celo pripravila uradne odgovore, ki dokazano vedno utišajo sogovornika. Zato jih sedaj, ko sem zaključila z dojenjem, z veseljem delim tudi z vami.

 

1) Vprašanje: "A se ti ne zdi neprimerno, da dojiš v javnosti?"

Odgovor: "Ne. Neprimerno bi bilo, če bi bil moj otrok lačen medtem, ko imam pri sebi neomejeno količino njegove najljubše superhrane."

2) Vprašanje: "Pa imaš v tako malih joških sploh dovolj mleka?"

Odgovor: "Če si ti z malim pimpekom uspel narediti otroka, ga bom pa tudi jaz nahranila z malimi joški."

3) Vprašanje: "Joj, pa te ne skrbi, da te bo ugriznil? Zdaj, ko ima zobe, pa dojenje res ni več primerno."

Odgovor: "Hm, zelo zanimivo vprašanje. Ali tvojega dragega ne skrbi, da ga boš ti ugriznila ... khm, saj veš, ko si na jugu?"

 

In tako kot sem se borila proti nasprotnikom poznega dojenja, tako sem se borila tudi proti različnim dojiljskim fanatikom.

1) "Joj, ni še pravi čas, da nehaš. Vse življenje bo imel travme. Naj se raje sam odstavi, saj do četrtega leta se to naravno zgodi."

2) "Nisi se prav lotila odstavljanja, tega ne smeš početi tako na hitro."

 

Jaz sem se odločila, da ne bom poslušala ne prvih, ne drugih, temveč le sebe in prestolonaslednika.

"Nikola, veš, ni več mleka. Zmanjkalo ga je, ker si že velik fant in si vse popil."

In je zaleglo.

No, včasih sicer še steče proti hladilniku, vzame tetrapak mleka, mi ga prinese in reče: "Mami na, tu 'maš mleko, daj ga v zizo."

 

---

 

Petra Skrivarnik je radijka, čveka in pripovedovalka zgodb, ki tekoče govori sarkazem. Pred nekaj meseci je začela svoje dnevne prigode in razmišljanja o materinstvu zapisovati na FB-strani Petra, Željkić in prestolonaslednik, kjer se skupaj s partnerjem Željkićem pogosto lotevata različnih tem z moškega in ženskega zornega kota.

Je mamica malemu zizoholiku, ki jo je materinstvo "nakuliralo". Po naravi Kraljica Drame in Miss Panike še sama ne more verjeti, da je prvo leto s potomocem preživela tako mirno. S svojimi zapisi želi nasmejati mamice, ki se tako kot ona vsak dan soočajo z različnimi preizkušnjami in zagatami materinstva. Sledite ji lahko na njeni Facebook strani.

 

Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.