Naš osemletnik se je odločil, da ne bo več verjel v Dedka Mraza. "Mami, to sta vidva z očijem. Vidva prinašata darila, ne on. Njega sploh ni. Letos bom to dokazal," zaključi svojo misel in začne pripovedovati o načrtu, kako bo prestregel najino prinašanje daril pod novoletno jelko.

Pogovarjava se o njegovem novem spoznanju, jaz ga z vprašanji spodbujam k razmišljanju in iskanju rešitev. Njegova domišljija ne pozna meja. Pa vendar še vedno ni čisto prepričan, ali Dedek Mraz zares ne obstaja. V enem trenutku je globoko prepričan, da ga ni, že naslednji pa dvomi v svoje novo razkritje. Sama si pravzaprav želim, da bi še kakšno leto ali dve verjel v čarobnost tega dobrega moža.

PREBERITE TUDI: Obdarovanje – da, a naj bo zmerno

Tri pisma in ena želja

Ker mu z možem nisva pritrdila, da Dedek Mraz ne obstaja, se lotimo pisanja pisma za Dedka Mraza. Sedemo za mizo vsak s svojim kosom papirja in svinčnikom. Z rokami zakrivamo zapisane želje. Za vsak slučaj, če bi kdo kukal. Te želje so namreč samo za Dedka Mraza. Vsak obesi svoje pismo na različna mesta v stanovanju. Zjutraj pisem ni več.

Z možem na skrivaj prebereva vsebino sinovega pisma Dedku Mrazu. Devetkrat ponovljena ista želja - točno določene kocke in en robot-hišni ljubljenček, ki ga je videl spotoma v eni izmed trgovin z igračami. Mimogrede ga povprašam, če je Dedku Mrazu pisal samo za te kocke, ki si jih tako zelo želi, ali tudi za kaj drugega.

"Ups, samo za kocke. Mu bom napisal še eno pismo," doda sin in zares napiše še en seznam z dvema željama. Naslednji dan doda še en seznam z eno željo.

Ko greva z možem po nakupih, v trgovini z igračami preveriva ceno kock iz sinovega prvega seznama in pogoltneva slino. "Tole je pa trimestna številka! Žal tega Dedek Mraz ne bo uresničil, saj ima pri nas omejen kupček denarja," sva soglasna z možem. Kupiva cenovno dostopne stvari z drugega in tretjega seznama, a ne vse.

Veliko razočaranje

Pa pride silvestrski večer in čas obdarovanja. Medtem ko mož nosi darila pod jelko, grem z otroki na balkon, kjer oprezamo za lučkami na nebu, jelenčki, sanmi in Dedkom Mrazom. Našpičimo ušesa, da bi zaslišali cingljanje kraguljčkov. Vsa navdušena opazim dvoje rumenih luči, kako hitro švignejo za veliko zgradbo. Skočim od veselja, otroci pa skačejo z mano. Tudi oni so opazili nenavadnost okoli velike zgradbe. Evforični stečemo v dnevno sobo, kjer nas pričaka presenečenje. Res je bil Dedek Mraz. Pod jelko so namreč darila.

Sin odpre zavijalni papir in pod njim se skriva darilo z drugega seznama. Pod drugo tudi. Pod tretjo, četrto in peto jelko pri sorodnikih pa nič več. Tam ga pričakajo paketki z drugačno vsebino, ki smo jo določili mi odrasli. Takšne "uporabne reči". Na sinovem obrazu se zariše razočaranje. Toda vse do zadnje jelke upa, da ga bo pričakalo zavito darilo s prvega seznama.

Ko odpre zadnje darilo, ugotovi, da škatla z robotom ni prava in solze napolnijo oči. Ne pritožuje se na glas, temveč tiho joka. Verjetno se v sebi sprašuje, zakaj mu Dedek Mraz, v katerega je skoraj nehal verjeti, ni uresničil vsaj ene želje s prvega seznama. Popolnoma je razočaran, zato se odloči, da bo to darilo podaril drugemu otroku oziroma ga vrnil dobremu možu, da ga bo lahko odnesel tistemu, ki ga bo zares vesel.

PREBERITE TUDI: 7 idej za darila, ki bodo vašega malčka navdušila

Smisel obdarovanja

Odrasli ostanemo brez besed. Sama se odločim, da ga zaradi njegove odločitve ne bom kregala in mu pridigala o hvaležnosti, skromnosti in drugih moralnih načelih, temveč mu pustim, da čuti, kar čuti. Babi in dedi sta šokirana, da se vnuk ni razveselil darila in sta tudi onadva razočarana ter v zadregi. "Le kje je njegova skromnost?,« jima sije iz oči.

Sama pa vidim predvsem sinovo iskrenost in neposrednost. Tako kot to znajo le otroci. Seveda tudi mene prešinejo misli o skromnosti in zadovoljstvu mojega otroka, toda hkrati se mi pojavijo še druga vprašanja - o pravi čarobnosti dobrih mož, o smislu obdarovanja in zapisovanja želja. Nenadoma sem v zadregi, saj ne najdem zaključne misli o obdarovanju. Čemu, zakaj, kako in kaj učimo ter sporočamo otrokom z obdarovanjem? Moje dojemanje dobrih mož je namreč z leti izkušenj postalo drugačno. Čarobnosti ne vidim več v zapisovanju želja in darilih, temveč mi čarobnost pomeni uzrtost, slišanost in sprejetost. To pa je pravo presenečenje ob koncu leta, pomislim sama pri sebi. 

Pravo darilo

Ob vseh teh mislih si moram priznati, da je nekoliko grenko spoznanje, da sem pravzaprav jaz tista, ki otroke spodbuja k zapisovanju želja in usmerjanju na darila. Da jim v resnici nisem predala svojega pravega dojemanja praznične čarobnosti, temveč sem šla v korak s sodobnim materializmom. Na primer, ko si je kateri od otrok v trgovini kaj zaželel, sem mu predlagala, da to željo zapiše v pismo Dedku Mrazu. Tistega dela, da to še ne pomeni, da mu bo to zares prinesel oziroma da mu bo mogoče prinesel, so očitno preslišali in v Dedku Mrazu našli pravi naslov za uresničevanje vseh želja. Takih materialnih.

Toda, saj tako se tudi vsi v družini obdarujemo. Vsi ti paketi, paketki, kuverte in vrečke nosijo materialno vsebino. Mogoče kdaj še kakšen droben zapis. Poslikani zavijalni papirji, trakovi in pentlje pa služijo le temu, da pričarajo čarobnost pričakovanja daril iz pisma Dedku Mrazu. V tej novi perspektivi poskušam uzreti sinovo razočaranje, prepoznati njegovo bolečino in spoznanje ter mu hkrati predati boljšo sporočilnost obdarovanja:

"Veš, Dedek Mraz ne more izpolniti vseh želja. Tudi on ima omejeno količino denarja. Jaz sem dobila eno stvar, ki sem si jo želela. Za ostale pa me je pa presenetil in sem vesela presenečenja." 

Sin mi odgovori: "Ampak Dedek Mraz lahko uresniči vse želje, ne glede na to, koliko stanejo igrače. On ima to moč!"

Nič več ga ne prepričujem, temveč ga le objamem. Vidim in čutim, da se ga je dogodek zelo močno dotaknil. Pove, da je žalosten, in doda: "Veš mami, ampak dve želji mi je pa le uresničil. Mogoče pa res ne more vseh."

Robota pospravi nazaj v škatlo in ga nastavi Dedku Mrazu, da ga bo lahko odnesel drugemu otroku. Zaigra se s kockami ter v igri poišče uteho in prostor za predelavo čustev in razmišljanj o obstoju dobrega moža. Presenetljivo, še vedno verjame vanj. Letos mu (še) ni uspelo dokazati njegovega neobstoja. Resda je bil zelo razočaran, toda hkrati se je naučil sprejeti in predelati to razočaranje, iz katerega je dobil nova dragocena spoznanja.

PREBERITE TUDI: VIDEO: So igrače res največje želje otrok?